Oglaševalsko razsodišče z novima razsodbama

Roman Berčon, predsednik Oglaševalskega razsodišča, je razsodbi komentiral: "Morda ne bo odveč, da ob 20. obletnici delovanja samoregulative oglaševanja v Sloveniji, v komentarju k razsodbama, najprej nanizam nekaj elementranih dejstev, in sicer: sfero oglaševanja v Republiki Sloveniji (RS) urejata tako regulativa (zakonski in podzakonski predpisi, ki potrošnike ščitijo predvsem pred zavajajočim in nedostojnim oglaševanjem), nadzor nad glavnino regulativnih predpisov, ki obsegajo področje oglaševanja, vrši Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) - na področju oglaševanja hrane in zdravil pa tudi Zdravstveni inšpektorat RS – kot tudi samoregulativa, kjer o skladnosti oglasov oziroma komunikacij z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa presoja Oglaševalsko razsodišče (OR), v celoti suverena in neodvisna institucija, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ). Bistveno pri tem pa je to, da se regulativa (ali zakonodaja, ki vzpostavlja širši pravni okvir) in samoregulativa, ki omogoča hitro in temeljito presojo vsebine konketnega oglasa (ali komunikacije), prepletata: samo zakonodaja, ali samo samoregulativa, sta (vsaka zase) bistveno manj učinkoviti. Zato je samoregulativa ključnega pomena za korektnejše, predvsem pa za verodostojnejše delovanje trga, kjer ima eno izmed pomembnejših vlog tudi oglaševalska industrija. V tej luči imajo nova določila Slovenskega oglaševalskega kodeksa, zlasti »trojček« znotraj Temeljnih pravil oglaševanja (Poštenost, Resničnost in Dokazljivost), na osnovi katerih smo v temelju tudi presojali in sprejeli spodnji razsodbi, ključno vlogo pri kultiviranju in dvigovanju kakovosti naše stroke ter njenega ugleda v javnosti. Če skozi omenjeni »trojček« nekoliko posplošim novi razsodbi: nekdo, ki ima poštene namene, in je zato (lahko po svojem iskrenem prepričanju, ali po prepričanju okolja, kjer deluje, in v skladu z informacijami, ki jih poseduje) tudi zavezan resnici, in pravi, da je npr. edini, mora to moči tudi objektivno dokazati."

Oglaševalsko razsodišče je primer pritožbe št. 240 / 6. 3. 2014 obravnavalo 6. marca 2014 ter sprejelo razsodbo, da pritožba ni utemeljena.

V obrazložitvi razsodbe št. 240 / 6. 3. 2014 Oglaševalsko razsodišče na podlagi ogleda oglaševanja, ki je bilo predmet pritožbe, navedb v pritožbi ter v odgovoru na pritožbo ugotavlja, da TV oglas »Alpsko mleko. 100% naše.« ne krši določil SOK. Iz zapisnika inšpekcijskega pregleda pristojnega inšpektorata, ki so ga Ljubljanske mlekarne predložile na poziv Oglaševalskega razsodišča, je nedvoumno razvidno, da je sledljivost slovenskega porekla surovine za Alpsko mleko zagotovljena in da Ljubljanske mlekarne Alpsko mleko od 10.10. 2013 proizvajajo iz surovine 100% slovenskega izvora.

Oglaševalsko razsodišče je primer pritožbe št. 239 / 6. 3. 2014 obravnavalo 13. februarja in 6. marca 2014 ter sprejelo razsodbo, da je pritožba utemeljena ter javno pozvala naročnika oglaševanja družbo Mercator in so-oglaševalca družbo Celeia k umiku oglaševanja, ki je bilo predmet pritožbe št. 239 / 6. 3. 2014, do uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

V obrazložitvi razsodbe št. 239 / 6. 3. 2014 Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru na pritožbo ter njunih prilogah ter ogleda oglaševanja, ki je bilo predmet pritožbe ugotavlja, da trditev »EDINO 100% slovensko trajno mleko. Zelene doline.« ni v skladu z določili 3.1., 4.1., 5.1. in 16.2. člena SOK. Iz zapisnika inšpekcijskega pregleda pristojnega inšpektorata, ki so ga Ljubljanske mlekarne predložile na poziv Oglaševalskega razsodišča, je nedvoumno razvidno, da je sledljivost slovenskega porekla surovine za Alpsko mleko zagotovljena in da Ljubljanske mlekarne Alpsko mleko od 10.10. 2013 proizvajajo iz mleka slovenskega izvora. Zato trditev, da je bilo trajno mleko Zelene doline v času oglaševanja, ki je predmet pritožbe, edino 100% slovensko trajno mleko ni resnična, posledično tudi ni poštena in kot taka tudi ni v skladu z določili 16.2. člena SOK.

Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem pritožnik oporeka resničnosti trditve, da je trajno mleko Zelene doline slovenske izvora, ker je predelano na Hrvaškem. Iz zapisnika inšpekcijskega pregleda pristojnega inšpektorata v Mlekarni Celeia je razvidno, da je sledljivost slovenskega porekla surovine za trajno mleko Zelene doline zagotovljena. Dejstvo, da je trajno mleko predelano in pakirano na Hrvaškem, pa ne vpliva na upravičenost do uporabe trditve, da je trajno mleko Zelene doline proizvajalca Mlekarna Celeia 100% slovensko (slovenskega izvora).

Postopek presoje je v obeh primerih zaključen, razsodbi pa javni in objavljeni na http://soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/.

Oglaševalsko razsodišče, v mandatu 1. 12. 2013 – 30. 11. 2016 deluje v sestavi: Roman Berčon, direktor, Votan Leo Burnett, predsednik Oglaševalskega razsodišča, Milena Fornazarič, neodvisna svetovalka, podpredsednica Oglaševalskega razsodišča, Andreja Zadnik Andoljšek, pomočnica izvršnega direktorja za marketing in razvoj, Mercator, d.d., Cene Grčar, odvetnik, Pro Plus, d.o.o., Marko Vičič, soustanovitelj, partner, direktor in izvršni kreativni direktor, Futura DDB, Gordana Petek Ivandič, upokojenka in svetovalka, in doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda, EPF, Univerza v Mariboru.

Slovenski oglaševalski kodeks, Poslovnik o delu Oglaševalskega razsodišča in arhiv razsodb so javno dostopni na spletnem naslovu: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/.