Nov Zakon o varstvu potrošnikov / ZVPot-1

Državni zbor je 29. septembra sprejel nov Zakon o varstvu potrošnikov, ki je po objavi v Uradnem listu v veljavo stopil 26. oktobra 2022, v praksi pa se bodo njegova določila pričela uporabljati  26. januarja 2023.  ZVPot-1 implementira določila treh evropskih direktiv ter v enem predpisu združuje določila dveh zakonov na področju varstva potrošnikov: Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami – ZVPNPP, ki sodita med temeljne predpise na področju regulacije oglaševanja in tržnega komuniciranja, saj med drugim urejata jezik poslovanja podjetij s potrošniki, prepovedujeta zavajajoče / nepoštene poslovne prakse / in nedostojno oglaševanje ter opredeljujeta pravila dopustnega primerjalnega oglaševanja. ZVPNPP bo tako 26. 1. 2023 prenehal veljati.

Ker je bil veljavni ZVPot sprejet že leta 1998 in je zaradi večkratnih korenitih sprememb postal slabo pregleden, nov ZVPot-1 združuje določbe dveh zakonov ZVPot in ZVPNPP. Prinaša tudi številne novosti, ki so predvsem posledica prenosa treh evropskih direktiv, ki so bile sprejete v letu 2019 in odražajo spremembe v razvoju gospodarstva in navadah potrošnikov. Glavno vodilo pri pripravi zakona je bilo ohraniti visoko raven zaščite potrošnikov v Republiki Sloveniji in hkrati odpraviti nepotrebne administrativne ovire za gospodarstvo. Nov ZVPot tako celovito ureja področje varstva potrošnikov. Sestavljen je iz splošnega in posebnega dela. Splošni del zajema splošna pravila poslovanja podjetij s potrošniki, v posebnem delu pa so zajete posebnosti, ki veljajo za posamezne vrste potrošniških pogodb. Na koncu je urejen tudi institucionalni okvir varstva potrošnikov in nadzor nad določbami predlaganega zakona.

KLJUČNE NOVOSTI NA PODROČJU OGLAŠEVANJA IN NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS

Definicija oglaševanja z vidika določil ZVPot-1:

Oglaševanje je vsaka oblika predstavitve, ki je podana v okviru poslovanja ali opravljanja samozaposlenih dejavnosti, katere namen je spodbujanje prodaje blaga, storitev ali digitalne vsebine, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi.

Oglaševalska sporočila so v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.

Prepoznavnost oglaševanja in oglaševalca /  naročnika objave v digitalnem okolju

ZVPot-1 določa:

V vseh oglaševalskih sporočilih, ki so del ali pa predstavljajo storitev informacijske družbe, se, če ni to z drugim predpisom že urejeno v enakem ali večjem obsegu, poleg podatkov iz 7. člena tega zakona zagotovi tudi, da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik.

Določilo se nanaša tudi na objave vplivnežev v primeru, da so naročene s strani podjetja / znamke in objavljene proti plačilu oziroma za drugo obliko nadomestila

Regulacija trženja izdelkov z različno sestavo (t.i. »dual quality«) pod isto blagovno znamko

V okviru opredelitve zavajajočih dejanj je dodana nova 3. točka, glede na veljavni ZVPNPP:

3. vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti, razen če je to utemeljeno z legitimnimi in objektivnimi dejavniki.

Razširitev nepoštenih poslovnih praks / zavajajoče opustitve

Glede na aktualni ZVPNPP so dodane nove zavajajoče opustitve / novi odstavki:

6. za izdelke na spletnih tržnicah podatek o tem, ali je tretja oseba, ki ponuja izdelke, podjetje ali ne, na podlagi izjave te tretje osebe ponudniku spletne tržnice.

(5) Pri zagotavljanju možnosti potrošnikom, da izdelke, ki jih ponujajo različna podjetja ali potrošniki, iščejo na podlagi poizvedbe v obliki ključne besede, besedne zveze ali drugega vnosa se, ne glede na to, kje je na koncu sklenjen posel, za bistvene štejejo splošne informacije o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev izdelkov, predstavljeno potrošniku kot rezultat iskalne poizvedbe, in splošne informacije o relativni pomembnosti teh parametrov glede na druge parametre.

(6) Splošne informacije iz prejšnjega odstavka so dane na voljo v posebnem oddelku spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen s strani, na kateri so predstavljeni rezultati poizvedbe.

(7) Peti odstavek tega člena in prejšnji odstavek se ne uporabljata za ponudnike spletnih iskalnikov, kot so opredeljeni v 6. točki 2. člena Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 57).

(9) Kadar podjetje zagotovi dostop do ocen izdelkov, ki so jih podali potrošniki, se za bistvene štejejo informacije o tem, ali podjetje zagotavlja, da so objavljene ocene podali potrošniki, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili, in kako to zagotavlja.

Razširitev nepoštenih poslovnih praks, ki v vsakem primeru veljajo kot zavajajoče

Glede na aktualni ZVPNPP so dodani novi odstavki:

12. zagotovi rezultate iskanja kot odgovor na iskalno poizvedbo potrošnika na spletu brez nedvoumnega razkritja plačanega oglaševanja ali plačila, namenjenega posebej za doseganje boljše razvrstitve izdelkov med rezultati iskanja;

25. preprodaja vstopnice za prireditve potrošnikom, če jih je podjetje pridobilo z uporabo avtomatiziranih sredstev z namenom obiti morebitno omejitev števila vstopnic, ki jih lahko posameznik kupi, ali druga pravila, ki se uporabljajo za nakup vstopnic;

26. navede, da so ocene izdelka podali potrošniki, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili, brez sprejetja razumnih in sorazmernih ukrepov za preverjanje, ali so ocene dejansko podali ti potrošniki;

27. poda lažne ocene ali priporočila potrošnikov oziroma naroča takšne ocene ali priporočila pri drugih pravnih ali fizičnih osebah oziroma napačno prikazuje ocene potrošnikov ali priporočila na družbenih omrežjih z namenom promocije izdelkov.

V primeru uporabe nepoštenih poslovnih praks s strani podjetij je na novo predvidena pravica potrošnika, da lahko odstopil od pogodbe in zahteva odškodnino.

Višje kazni v primeru kršitev

V skladu s smernicami evropskih direktiv so v vseh državah članicah EU poenotena merila, po katerih se odmerja globa za prekrške, tako da bodo učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne. Pri čezmejnih kršitvah je tako predvidena določitev globe v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer odstotki odmerjenih glob lahko znašajo med 0,5% in 4% oz. 1,5% do 5% letnega prometa podjetja v zadevni državi članici oziroma državah članicah Evropske unije v predhodnem poslovnem letu in se prilagajajo glede na razširjenost kršitve.

NEKATERE DRUGE NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA ZVPot-1

Obveznosti spletnih tržnic

Spletne tržnice po ZVPot-1 predstavljajo storitev z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja podjetje ali se upravlja v njegovem imenu in ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo z drugimi podjetji ali potrošniki.

Poseben poudarek je na zagotavljanju predhodnih informacij, da se odpravi nejasnost, kdo so pogodbeni partnerji potrošnika, ki nakupuje preko spletne tržnice. Podjetje bo tako moralo potrošniku, preden ga pogodba zavezuje, na jasen in razumljiv način podati informacije o tem, ali sklepa pogodbo s podjetjem ali drugo osebo (npr. drugim potrošnikom) ter kako to vpliva na njegove pravice in obveznosti. Če je tudi druga pogodbena stranka fizična oseba, ki ni zavezana z določbami ZVPot-1, to pomeni, da potrošnik ne bo imel pravic, ki izhajajo iz tega zakona. V tem primeru bo moral ponudnik spletne tržnice od tretje osebe, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, pridobiti izjavo, ali gre za podjetje v smislu ZVPot-1 ali ne ter v primeru, da ne gre za podjetje, izjavo, da za sklenjeno pogodbo pravice potrošnikov, ki izhajajo iz ZVPot-1 ne veljajo.

Ponudnik spletne tržnice bo moral potrošniku, preden ga pogodba zavezuje, zagotoviti splošne informacije o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev ponudb, predstavljenih potrošniku kot rezultat iskalne poizvedbe. Nedvoumno pa bodo podjetja morala razkriti morebitno plačano oglaševanje ali izrecno plačilo za doseganje višje razvrstitve izdelkov med rezultati iskanja. Ravnanje v nasprotju s tem bo štelo med nepoštene poslovne prakse, podjetje pa bo izpostavilo plačilu glob in/ali neposrednim zahtevkom potrošnika.

Novosti pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov zaradi neskladnosti

Zakon vsebuje posodobljeno definicijo skladnosti blaga, pomembnejša sprememba v primerjavi s sedanjo ureditvijo pa se nanaša na uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Če ima potrošnik po ureditvi iz sedaj še veljavnega ZVPot možnost izbire med jamčevalnimi zahtevki, prenovljena ureditev vzpostavlja jasno hierarhijo. Potrošnik bo tako v primeru neskladnosti blaga, o kateri je obvestil prodajalca, upravičen uveljavljati jamčevalne zahtevke po vrstnem redu, tako da najprej zahteva od prodajalca brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga s popravilom ali zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom. Šele nato bo imel potrošnik na voljo zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe in zahtevo za vračilo že plačanega zneska. Prav tako je za ponudnike predvidena uvedba regresne pravice proti predhodniku v pogodbeni verigi.

Pogodba o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve

Digitalna vsebina je definirana kot podatki, ki nastanejo in so dobavljeni v digitalni obliki, digitalna storitev pa kot storitev, ki potrošniku omogoča ustvarjanje, obdelavo ali hrambo podatkov v digitalni obliki ali dostop do njih, ali storitev, ki omogoča izmenjavo podatkov v digitalni obliki ali katero koli drugo obliko interakcije s temi podatki, ki jih naložijo ali ustvarijo potrošnik ali drugi uporabniki te storitve. Tako bodo nova pravila veljala tudi za digitalno vsebino, ki bo dobavljena na materialnem nosilcu podatkov (prim. na DVD-jih, CD-jih, ključkih USB in pomnilniških karticah) in hkrati za sam materialni nosilec podatkov, če ta deluje izključno kot nosilec digitalne vsebine.

Za t.im. blago z digitalnimi elementi bodo veljala pravila o prodajni pogodbi – in to ne glede na to, ali takšno digitalno vsebino ali digitalno storitev dobavlja sam prodajalec ali tretja oseba. Takšne primere predstavljajo zlasti pametni televizor, pametni telefon, pametna ura ipd., ki že vsebujejo določene (predhodno nameščene) aplikacije, da sploh lahko opravljajo svoje funkcije skladno s prodajno pogodbo. Da pa za potrošnike in tudi podjetja (prodajalce) ne bi bilo dvoma, ali je dobava digitalne vsebine ali digitalne storitve del prodajne pogodbe (ureditev iz Direktive (EU) 2019/771) ali ne, se bo v dvomu vselej štelo, da gre za del prodajne pogodbe.

Nova pravila o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve v veliki meri sledijo ureditvi o prodaji blaga. Na novo se uvaja obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine in obveznost ponudnikov, da zagotavljajo potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami. Podobno kot pri prodaji blaga, je tudi za dobavo digitalne vsebine ali digitalnih storitev predviden sistem jamčevalnih zahtevkov za vzpostavitev skladnosti, sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od pogodbe za dobavo. Prav tako je za ponudnike predvidena uvedba regresne pravice proti predhodniku v pogodbeni verigi.

Po ZVPot-1 bodo določila o pogodbi veljala tudi za primere, ko potrošnik kot »plačilo« posreduje ali se zaveže posredovati osebne podatke, razen v primeru, ko se posredovani osebni podatki potrošnika obdelujejo zgolj z namenom dobave digitalne vsebine ali storitve ali za to, da podjetje izpolni morebitne pravne zahteve, ki mu jih nalaga zakonodaja, in teh podatkov ne obdeluje za noben drug namen.