Domače novice, Novice SOZ splošne
Nove Razsodbe Oglaševalskega razsodišča
Oglaševalsko razsodišče je na redni julijski seji odločalo o treh pritožbah in enem ugovoru na Razsodbo. Postopek presoje je v vseh štirih primerih zaključen, razsodbe pa objavljene v arhivu razsodb Oglaševalskega razsodišča. Le v enem primeru je Razsodišče ugotovilo kršitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Tudi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta se nadaljuje trend rasti števila prejetih vlog, ki ga tako beležimo že dobri dve leti in pol. Letos narašča tako število pritožb kot prošenj za mnenje.
Oglaševalsko razsodišče je na julijski seji obravnavalo tri pritožbe potrošnice, ki so se nanašale na domnevno zavajajoče oglaševanje družbe Hofer trgovina. Le v primeru tiskanega oglasa / velikega obcestnega plakata »Največ odličij med trgovci. Hofer. Okus tradicije.« je ugotovilo kršitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Presodilo je, da iz oglasa ni jasno in nedvoumno razvidno, na kaj se nanaša trditev »Največ odličij med trgovci« - ali na odličja nasploh, ali pa na odličja, ki jih podeljuje GZS za pekovske izdelke (kruh in drugi pekovski izdelki). Zato je oglas zasnovan tako, da bi lahko zavedel potrošnika in kot tak ni v skladu z določili 3. in 11.4. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Razsodišče je izreklo tudi ukrep – poziv oglaševalcu k prenehanju objavljanja oglasa, ki je bil predmet presoje, do njegove uskladitve z določili SOK. V drugih dveh primerih (Razsodba št. 303 in 305) je presodilo, da pritožba ni utemeljena. Prav tako je kot neutemeljen zavrnilo ugovor na Razsodbo št. 299, predmet presoje je bil spletni promocijski letak ob posebni ponudbi kuhinj Dan Kuchen.
Delo Oglaševalskega razsodišča v letu 2016 je zaznamovalo nadaljevanje trenda rasti števila pritožb (30 odstotna rast glede na 2015), ki so jih nanj naslovili potrošniki in podjetja. Tudi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta se naraščajoči trend števila prijetih pritožb še ni ustavil. Do konca julija je Oglaševalsko razsodišče tako presojalo o kar 16 pritožbah (dobrih 70% glede vse pritožbe v 2016). Med pritožniki po daljšem obdobju ponovno prevladujejo potrošniki. Odločalo je tudi o petih ugovorih na Razsodbe. Tudi v 2017 prevladujejo pritožbe, ki se nanašajo na domnevno zavajajoče oglaševanje.
V letošnjem letu beležimo tudi porast zahtevkov za mnenje Oglaševalskega razsodišča – tako tistih, ki se nanašajo na oglaševanje pred njegovo objavo – v 2017 je Razsodišče podalo že 8 mnenj (v celem letu 2016 le 6) kot tistih s strani državnih organov, ki se praviloma nanašajo na domnevno zavajajoče ali nedostojno oglaševanje. Letos je tako Razsodišče podalo že 6 mnenj (v celem letu 2016 prav tako 6). Na Razsodišče se ne obrača več le TIRS, za mnenje so prosili tudi z Ministrstva za pravosodje in Inšpektorata za varno hrano pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Verjamemo, da večje število na Razsodišče naslovljenih vlog ni v največji meri odraz naraščanja spornega oglaševanja na slovenskem trgu, temveč zlasti večje prepoznavnosti Oglaševalskega razsodišča in njegovega ugleda v strokovni, zlasti pa v najširši, splošni javnosti. Več pozornosti samo-regulativi oglaševanja, njenemu pomenu in delu Oglaševalskega razsodišča posvečajo tudi slovenski mediji – predstavniki Razsodišča so tako postali redni sogovorniki tudi v televizijskih in radijskih oddajah, ki odpirajo vprašanja dobrega in slabega, dovoljenega in nedovoljenega oglaševanja.
