Domače novice
Le četrtinski delež glasu žensk v medijih
Kar 45 % žensk je delovno aktivnih, a v Sloveniji le vsaka peta zaseda vodstveni položaj. V 101 največjem slovenskem podjetju jih ima le 27 ženske v upravi in le v 10 podjetjih so ženske predsednice uprave. Na pravkar zaključenem SOF-u je bilo 40 govorcev, od tega le 8 žensk.
Pomembna ovira pri doseganju enakosti spolov je tudi medijska (ne)prisotnost žensk kot strokovnjakinj za komentiranje družbeno-političnih vprašanj, kar pomembno vpliva na percepcije ljudi, utrjuje stereotipe in poglablja neenako strokovno veljavo. Družba Kliping d.o.o. v sodelovanju s spletno postajo Metina lista že vse od leta 2014 spremlja, kakšen delež glasu imajo ženske v medijih, kako pogosto novinarje in novinarke zanima mnenje strokovnjakinj in katere so običajno teme, ki jih komentirajo. Pod drobnogledom so najbolj gledani in brani slovenski mediji z uredniško politiko, usmerjeno na pokrivanje aktualnih tem.
Povprečni delež glasu, ki ga dosegajo ženske kot sogovornice v TV oddajah ter intervjuvanke in avtorice kolumen v tiskanih medijih, je v tem obdobju znašal 27 %. Od maja 2014 do aprila 2016 se je delež sogovornic v televizijskih oddajah Odmevi, Studio City, Tarča, 24ur Zvečer, Danes in Svet na Kanalu A gibal med 20-32 % in kazal pozitiven trend rasti. Največji povprečni delež sogovornic je imela oddaja Svet na Kanalu A (33 %).
Od jeseni 2016 dalje spremljamo izbrane tiskane medije. Analize kažejo, da so tu odstopanja nekoliko manjša kot na televiziji. Delež glasu žensk se giblje med 25-34 %, a je trend rasti negativen. Med mediji po visokem deležu kolumnistk, komentatork in intervjuvank izrazito izstopajo Primorske novice, ki imajo v spremljanem obdobju kar 50 % zastopanost žensk, sledita pa Nedeljski dnevnik (34 % delež žensk) in Delo (32 % delež žensk).
Zanimiva je tudi analiza deleža glasu po tematikah: ženske se najpogosteje pojavljajo v povezavi s temama, kot sta turizem in šolstvo (51 % delež glasu), sledita zdravstvo (38 %) in kultura (36 %). Najmanj pa se ženske pojavljajo kot sogovornice in avtorice v povezavi s športom (11 %), prometom (12 %), gospodarstvom (18 %) ter znanostjo in tehnologijo (18 %).
Po neformalnih komunikacijah z novinarji in novinarkami lahko sklepamo, da za takšno stanje obstajata vsaj dva razloga: delež glasu žensk nedvomno odseva delež žensk na vodilnih položajih nasploh, poleg tega pa imajo ženske za razliko od moških več pomislekov glede nastopanja v medijih, četudi so kvalificirane za to, da javno govorijo o določeni temi.
