Domače novice
Kaj se komunikatorji lahko naučimo od Donalda Trumpa?
4. Okt 2017
Donald Trump je konec maja čivknil »Despite the constant negative press covfefe«. Objava je razburkala digitalni svet: povzročila je na sto tisoče retvitov in všečkov, skoraj 7 milijonov iskanj besede »covfefe« na Googlu, članek o »covfefe« je našel mesto na Wikipediji. Nič čudnega. A o očitno zatipkani objavi so poročali tudi klasični mediji: do sredine septembra je ključno besedo »covfefe« vsebovalo 17.205 objav v klasičnih medijih v ZDA, kar je morda pričakovano, Donald Trump je le ameriški predsednik. A kako potem pojasniti 1.768 objav v Nemčiji, 1.209 objav v Veliki Britaniji in 760 v Franciji? Slovenski mediji so prav tako sledili trendu, o tem je recimo poročala informativna oddaja 24 ur.
Podatki nam govorijo dvoje. Prvič, komunikacija ima lahko pomembne učinke. Drugič, te učinke je možno izmeriti in analize uporabljati za boljše načrtovanje komuniciranja v prihodnosti. Na SOZ akademiji z naslovom »Kdo je pripomogel k uspehu Donata Trumpa« je Divna Brkič Hendrickx iz Klipinga predstavila nekaj primerov, ko je merjenje medijskih učinkov komuniciranja prispevalo k boljšemu načrtovanju komunikacij:
- Ena od slovenskih nevladnih organizacij je tako z medijsko analizo ugotovila, kako spremeniti način komuniciranja in predvsem razširiti nabor sogovornikov medijem.
- Ponudnik širokopotrošnega izdelka je z medijsko analizo primerjal prodajne rezultate ob lansiranju novega izdelka in ugotovil, da količina medijskih objav ni ključno vplivala na gibanje prodaje, zato pa je k temu zelo pripomogla kakovost objav (pojavljanje znamke v naslovu, fotografije, ter dejstvo, da je bila znamka primarna tema objave).
- Rimokatoliška cerkev je z analizo družbenih medijev ugotavljala, kdo so na spletu mnenjski voditelji v povezavi z njihovimi temami.
- Sponzor športnega dogodka je na podlagi analize prilagodil komuniciranje z mediji in naslednji dosegel boljšo pojavnost svoje znamke.
Kako pa vi analizirate svojo medijsko pojavnost?
aa
