Družbena omrežja v času Covid-19

Prijazno, sočutno, odgovorno, človeško = družabno. Zmaga.

Kreativno beleženje dolgčasa in ažurna poročanja o tem, kako smo doma ter vestno sledimo navodilom vladnih organov, je zagotovo tip vsebin, ki je preplavil tudi vaše svetove družabnih omrežjih preteklega meseca, mar ne?

Kako v samoizolaciji ustvarjati naše virtualne zgodbe (identitete?), da bodo te gledljive ter hkrati sporočale našim (virtualnim?) prijateljem, da smo “ok” in še vedno vredni njihovega všečka oziroma sledenja? S peko kruha in delitvijo “sočne” fotografije pod najboljšim kotom? Z delitvijo “vašim staršem simpatičnega” spomina iz otroštva? Z nominacijo ali sprejemom v/na naslednji najbolj “zadrege vreden” izziv (“najlepša…”, “najboljša…”)? S pridružitvijo skupinskemu ploskanju ali protestu proti vsem, kar trenutno odmeva na osi (ne)strpnost, (ne)odobravanja…? Vse objave so seveda (zgolj slučajno?) opremljene s kopico (premišljenih?) najbolj aktualnih ali pomensko ustreznih ključnikov (#ostanidoma #koronavirus #covid19 #karantena #delimodobro #skupnodobro #skupajmocnejsi #dasdobis #kuhamodoma #domace #naredisam #dajnazaj #digitalnasolidarnost  #pomagajmogospodarstvu  #poslujnaprej ali v ANG: #stayhome #godigital #quarantine #cookathome #stayathome #homemade #homechef), s katerimi poskrbimo za njihovo najdljivost, v množici ostalih. Brez skrbi, nikakor vam tega ne očitam. Celo nasprotno. Dokler to počnete odgovorno (ker na-spletu-nikoli-ne-vpisujemo-osebnih-podatkov), spodbujam. Človek je namreč družabno bitje in enostavno rabimo tovrstne aktivnosti, da ohranjamo stike ter preko njih empatičnost in človečnost.  

V kolikor ste skrbnik blagovne znamke (ali vidnejši glasnik vašega podjetja, zavoda, institucije…kot vplivnež ste to celo sami?) oziroma ste tako ali drugače vključeni v kreacijo vsebine zanje - verjamem, da ste pred podobnim izzivom še na profesionalni ravni. Kako se sedaj odzvati na to popolnoma novo “krizno” situacijo “pandemije” (strahu, tesnobe, nelagodja …) in pri tem ne izpasti patetično, oportunistično ali celo kot “vojni dobičkar”? 

Žal, nimam enoznačne rešitve. Verjamem pa, da moč pozitivnega na dolgi rok premaga negativno. Zato sem ob povabilu SOZ-a, da pokomentiram “korona stanje” na družabnih omrežjih, za vas izbrala nekaj dobrih domačih praks komunikacije, ki naj vas motivirajo, da skupaj kot branža še naprej stremimo k navdihujočim zgodbam in predvsem iskanju rešitev na vse izzive, pred katerimi smo že in še bomo postavljeni, kot družba. Me veseli, da je seznam dolg. In besede, kot sta “hvala-prosim”, nudenje pomoči in izkazov nesebičnih dejanj dobrote prevladajo - osebno in profesionalno. 

Najprej bi pohvalila vse, ki te dni niste doma in ob tem še vestno sporočate “opomine” na naša brezbrižna dejanja. Odlična komunikacija na skoraj vseh lastnih kanalih gre uradnemu NIJZ (poleg vseh strokovnih informacij, še prilagojena navodila za gluhoneme), Kliničnemu centru Ljubljana, skupini Mladih zdravnikov, Gorskim reševalcem... in številnim nevladnim institucijam (od civilne zaščite, karitasa do rdečega križa…), ki nas pozivajo, da če že ne zase, vsaj zanje ostanimo doma, ker oni so “tam” za nas. Z namenom, da nas res dosežejo prek kanalov, kjer preživimo večino našega časa (zgovorna so Google iskanja), odlično izrabljajo ves nabor digitalnih kanalov. Na tem mestu velja zahvala raziskovalnim agencijam, ki nas tudi v tem času opremljate s številkami in nadaljnjim izvajanjem (četudi nenaročenih - beri: neplačanih) raziskav medijske krajine, sledite spremembam vedenjskih vzorcev, ter podajate analize in predikacije, ki nam podatke pretvarjajo v uporabne informacije (priporočam pregled: Valicon, Mediana, Moss, Iprom). Hvala specializiranim medijem, ki poskrbite, da te tudi ujamemo (četudi ni naročnika v ozadju, ki bi to distribucijo plačal). Hkrati vam sledi velika zahvala za dotok vseh ažurnih vsebin, ki jih tudi v teh kriznih časih zagotavljate in objavljate v celi paleti medijskih kanalov. Hkrati pa nam brezplačno odpirate arhive za nazaj in nas tako držite zaposlene in motivirane, da ohranimo “trezne glave” in radovednost še naprej. Enako velja tudi za vso preostalo kreativno produkcijo (od kulturnih institucij, do samostojnih umetnikov/kulturnikov itd.), ki ste nesebično odklenili svoje siceršnje pasivne vire prihodkov (ki verjemam, da bi vam sedaj še toliko bolj prav prišli) in kreativno dodajte nove , kljub prostorskim omejitvam (npr. val 202 s koncerti doma). Upam, da ta dejanja po krizi ne bodo spregledana. Če že ne finančno kompenzirana, pa vsaj prepoznana, kot generator vrednosti družbi in zakaj vas nujno rabimo  tudi v prihodnje (in s tem odpravljeni miti o vaši “samoumevnosti” ali celo “nepotrebnosti”)   

Enako velja za izobraževalne institucije. Če kdaj, boste vsaj starši od sedaj naprej drugače gledali nanje in prepoznali vrednost predaje znanja najprej vašim otrokom. Kot tudi vrednost generiranja tega v aplikativnih rešitvah preostali družbi in s tem pomen vložkov v raziskovalno-razvojni inovacijskih sektor in interdisciplinarna specifična znanja (pojmi “digitalizacija” in “digitalna transformacija” postajajo veliko bolj oprijemljivi). Kar se sedaj vidi v naporih iskanja naslednjih prelomnih rešitev, s katerimi bomo premagali skupno, zaenkrat še “neznano” nevarnost (npr. ad-hoc povezave Tehnološkega parka Ljubljana, tako z znanstveniki, kot industrijo). 

V kolikor se strinjate z zgornjim, verjamem, da prepoznate tudi vašo vlogo v tej verigi. In zakaj rabimo močno skupnost komunikatorjev, vešče strateških vpogledov in grajenja mostov med vsemi. Stroko, ki zna argumentirati svoj obstoj in potrebo po odgovorni komunikaciji in se hkrati zavedati vpliva naših dejanj (zato zaveza k samoregulaciji). “Nerodnosti” vladnih sporočil, so popisali že kolegi na MM, zato jih tukaj ne omenjam, a velja nanje opozarjati še naprej in jim pomagati le-te odpraviti. Ne-komunikacija nikakor ni rešitev. Ljudje rabijo informacije, kar je tudi osnova vsakega oglasa (če naredim vzporednico v industrijo, naj vas o tem ponovno prepričajo številke: vec-kot-90-potrosnikov-je-v-casu-koronakrize-naklonjenih-oglasevanju in what-happens-if-i-stop-advertising-read.html).

Verjamem, da z usmerjenostjo najprej na potrebe prejemenika (tj, potrošnika, uporabnika) sporočil, dajemo ljudem vrednost in hkrati skrbimo za dobrobit družbe. Kar je lepo vidno sedaj ob zadnji aktivaciji združene oglaševalske stroke in moči kreativnih sporočil/pozivov posameznikom k odgovornemu ravnanju (kot so “ostanite doma” in “ostanite zdravi”). Pohvale agencijam za vse izvirne plaktivate, katerih sporočilo ste v sodelovanju s Tam-Tamom, vsekakor učinkovito ponesli med nas (namig: obetavna Effie prijava? Tudi za te imate sedaj čas, da jih pričnete pripravljati). Tudi kampanja s svetlobnih vetrin Europlakata, v sodelovanju z Agencijo 101, verjamem, da se je dotaknila mnogih. Omenjam ju zato, ker sta/in še obe iniciativi odmevali tudi na “vseh internetih” - celo z objavami in dodatno distribucijsko podporo deljenja le-teh na kanalih konkurence in generiranju novih idej (t.i. memeti, delne apropriacije…so vedno dober pokazatelj tega). Zatorej, naj pogumni oglasi, nastajajo še naprej in tudi izven formata #proglas (časnika Mladine) in ne samo za potrebe dužbeno-odgovornih projektov, temveč tudi, kot odgovor na izzive naših naročnikov v vsakodnevnem poslu.

V tem kontekstu velja izpostaviti in se zahvaliti tudi vsem pobudam in aktivnostim, ki se izvajajo tudi v tem času pod pokroviteljstvom branžnih društev, zvez, zbornic. Svoje člane ažurno informirate, nudite pomoč (tj. ”prevajate” pravne latovščine sprejetih “nujnih” ukrepov, seznanjate o novostih, izobražujete). In ključno - nas s tem povezujete in krmilite k skupnemu cilju: delati dobro, bolje. Ste potrebna stična točka in lepilo usklajenega delovanja, ki ga sploh v “kriznih” časih nujno potrebujemo.

Nenazadnje velja pohvaliti tudi neverjetno aktivno sfero (velikih in manjših) podjetnikov (naših naročnikov), ki se trudijo preživeti v teh turbulentnih časih (zase in za svoje zaposlene). Toliko odličnih praks, kot smo jim bili priča skozi raznovrstne pobude, hipne prilagoditve in sklenjena zavezništva z raznovrstnimi institucijami (od izobraževalnih, do raziskovalno-inovacijskih), ne pomnimo že nekaj časa. Verjamem, da bi se tudi tukaj naše “kreativne duše” z veseljem strateško priključile k njihovi uveljavitvi na trgu in s tem dodajanja pospeškov k njihovi realizaciji. Z več (učinkovite = kreativne) komunikacije bi/bomo zagotovo tekli hitreje. 

Da pa ne bo “izgovorov”, da o njih niste obveščeni, sem ob pregledu dogajanja, pripravila (skoraj “sistematičen”?) popis števlnih iniciativ, idej (http://tiny.cc/Viri_SM_Covid19), ki sem jim lahko pridružite. Dodala sem tudi (že omenjene) dobre prakse in nasvete, kako se lahko v tem času še (koristno?) zaposlite (brezplačna izobraževanja, seminarji, orodja, nasveti, dostopi do arhivov ipd., ki vam jih naša branža nesebično predaja v rabo in ob tem ponuja roko, da vam pri osvojitvi le-teh tudi pomaga z neposrednimi svetovanji) in katere (sedaj še?) trende velja, ne samo spremljati, temveč že kar osvojiti. Ti bodo namreč postali del naše (digitalne) realnosti, v kateri se meja med virtualnim in realnim, vedno bolj briše. Sedaj imate čas, da se nanje pripravite (delo na daljavo, virtualni dogodki - od vsakodnevnih kav, do večjih konferenc, različna orodja za skupinsko izmenjavo instantnih informacij, novi mediji, nove tehnologije ...za nove generacije potrošnikov in vsekakor spremenjena potrošniška pričakovanja/vedenja/vrednote). Ob tem pa vzpostavite lasten “sistem” neprestanega učenja in prilagajanja spremembam, da nas naslednja kriza ne bo več tako presenetila in ohromila, kot ta. 

Vse dobro & ostanimo še naprej #SkupajSamiDoma

Urška Saletinger, vodja korporativnega komuniciranja, Abelium