Domače novice, Novice SOZ splošne
Predlog novele Zakona o medijih v javni razpravi do 30. avgusta
28. junija so na Ministrstvu za kulturo predstavili predlog dolgo pričakovane novele Zakona o medijih, ki je v javni razpravi do 30. avgusta 2019. Na Ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da si želijo odprte in poglobljene javne razprave ter zainteresirano javnost vabijo k objavi konstruktivnega prispevka preko portala e-demokracija, kjer je dostopen tudi predlog novele ZMed. Naj ob tej priložnosti spomnimo, da je Slovensko združenje medijev pri SOZ v letih 2014 / 2019 na pristojno ministrstvo naslovilo več pobud za nujno posodobitev zastarele medijske zakonodaje. Na SOZ, še zlasti v okviru SZM, bomo predlog skrbno preučili in se aktivno vključili tako v javno razpravo kot v vse nadaljnje postopke / korake pri sprejemanju tega za medije kot tudi za dejavnost oglaševanja in tržnega komuniciranja zelo pomembnega predpisa.
Predlagatelj je ob predstavitvi novele pojasnil, da okvir sprememb posodobljenega Zakona o medijih predstavlja nova definicija medijev, prilagojena času in dejanskemu stanju na področju medijev. Znotraj tega okvira predlog na novo opredeljuje javni interes. Na Ministrstvu za kulturo so prepričani, da bodo odpravljene številne administrativne ovire in prenormiranosti. Poseben sklop sprememb pa so namenili zagotavljanju transparentnosti medijskega lastništva in omejevanju škodljivih koncentracij na tem področju. Novela, naj bi po zagotovilih predlagatelja, odpravila obstoječo pravno vrzel pri omejevanju oziroma preprečevanju pojavov spodbujanja neenakosti in razpihovanja sovraštva ter nestrpnosti v medijih.
Predlagatelj zagotavlja, da opredelitev medija temelji na konceptu tehnološke nevtralnosti. Medij se presoja glede na vsebino in namen delovanja, ne pa glede na platformo razširjanja. Ta za presojo, ali neka storitev oz. dejavnost šteje za medij, ni relevantna. Torej opredelitev novele ZMed zajema tudi nove oblike množičnih medijev, ki se razširjajo prek družbenih omrežij, ob pogoju, da bo šlo pri teh oblikah za opravljanje dejavnosti razširjanja programskih vsebin in da je izdajatelj oz. ponudnik teh vsebin hkrati tudi nosilec uredniške odgovornosti.
Predlog med drugim redefinira tudi ločevanje programskih in komercialnih / oglaševalskih vsebin. Z novim določilom se urejajo mejni primeri, ko objavo programskih vsebin (npr. članek, intervju ipd.) v mediju naročijo pravne ali fizične osebe – ne glede na to, s kakšnim namenom –, in sicer za plačilo ali drugo podobno nadomestilo. Po novem bodo morale biti takšne programske vsebine na izpostavljenem mestu na začetku programske vsebine označene z opozorilom »plačana objava«, ki bo izrazno bolj poudarjeno od sporočila v programski vsebini (npr. s krepkim tiskom).
Pri pripravi predloga so poleg predstavnikov Ministrstva za kulturo, jedro delovne skupine tvorijo država sekretarka dr. Tanja Kerševan Smokvina, generalna direktorica direktorata za medije Tamara Vonta ter podsekretar Branko Jezovšek, sodelovali tudi številni vabljeni zunanji strokovnjaki za predpis relevantna področja. Prvi odzivi na predlog so po pričakovanjih zelo različni, med drugim tudi, da bi bil potreben popolnoma nov medijski zakon.