Oglaševalsko razsodišče v 2021 skozi oči predsednika

Ključno vodilo dela Oglaševalskega razsodišča v letu 2021 je bilo ohranjanje visoke ravni zaupanja v strokovnost, etičnost in učinkovitost samoregulacije oglaševanja v Sloveniji, kljub oteženim epidemičnim razmeram, v katerih smo se znašli tako vsi deležniki oglaševalskega trikotnika  kot potrošniki, ki so v jedru naših prizadevanj za etično in s kodeksom skladno oglaševanje. Oglaševalsko razsodišče je tudi v drugem pandemičnem letu delovalo kontinuirano in z visoko sklepčnostjo, seje pa so se odvijale v obliki video konferenc. Razsodišče je kljub spremenjenim okoliščinam zasledovalo cilj, da je o pritožbah odločalo v priporočenih časovnih okvirih (30 – 60 dni od prejema pritožbe do razsodbe). Vedno to ni bilo mogoče, ker je pogosteje kot običajno na prošnjo strank v postopku odobrilo podaljšanje sicer zelo kratkih rokov za odziv.  Med trendi, ki so zaznamovali preteklo leto  na področju dela Razsodišča, izstopata zlasti dva: rast števila pritožb in spremenjeno razmerje  vlagateljev pritožb -  bistveno več pritožb so na Razsodišče naslovili potrošniki (19), kar lahko pripišemo njihovi večji kritičnosti in občutljivosti do oglaševanja v izrednih časih, v katerih živimo.

Razsodišče kot posebej pomembno (ponovno) izpostavlja potrebo po doslednem označevanju oglaševalskih vsebin, ne glede na medij in način objave. Pri tem smo ohranili striktno in jasno stališče, ki ne omogoča odstopanja od pravil, zapisanih v kodeksu: oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Biti mora jasno in prepoznavno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne sme sklicevati, ne glede na medij, v katerem je objavljeno. Obenem je Razsodišče posebno pozornost namenilo oglaševalskim vsebinam, ki bi utegnile izkoriščati občutljivost potrošnikov do posebnih skupin blaga in storitev, zlasti na področju prehranskih dopolnil, blaga z domnevnimi »zdravilnimi učinki«, okoljevarstvenih tem in vseh drugih sporočil, ki so usmerjene v občutljivost potrošnikov v trenutnih okoliščinah.

Razsodišče je v drugem pandemičnem letu odločilo o enakem številu pritožb kot v letu 2017, ko je bil dosežen predhodni rekord. Razsodišče je zaključilo odločanje o 26 primerih, o še štirih pritožbah, ki so jih na Razsodišče naslovili v 2021, pa bo Razsodišče odločalo na januarski seji. O več kot 20 primerih na letni ravni je odločalo le še v letih 2005 (23) ter 2016 (22). Razsodišče je podalo tudi 4 mnenja o že objavljenem oglaševanju (3 na prošnjo TIRS ter eno na zahtevo AKOS).

V 2021 so prevladovale neutemeljene pritožbe (13),  v 4 primerih pa je Razsodišče odločilo, da se postopek presoje prekine, ker predmet pritožbe ni predmet presoje po SOK (spletno mesto, ki ni namenjeno slo potrošniku, interno komuniciranje / PR in uredniške vsebine). Glede na medij objave se je največ pritožb nanašalo na oglaševanje na spletu (15), sledi zunanje oglaševanje (7), TV oz. video oglaševanje (4) ter tisk (2). V nekaj primerih se je pritožba nanašala na oglaševanje v več medijih. Največ pritožb se je sicer nanašalo na domnevne kršitve 6. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa / SOK – prepoznavanje oglaševanja kot takega ter obvezno navedbo oglaševalca / oglaševane znamke pri spletnem oglaševanju, a je Razsodišče le dvakrat pritrdilo pritožniku in presodilo, da oglaševanje, ki je bilo predmet presoje, ni v skladu z določili SOK.

V primeru utemeljenih pritožb je oglaševalsko razsodišče dvakrat presodilo, da oglaševanje ni ustrezno označeno oz. na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje (kršitev določil 6. člena SOK), trikrat je ugotovilo kršitev določil Kodeksa, ki zavezujejo k odgovornosti do družbe in posameznikov (7. člen SOK, enkrat v povezavi s členom 2, dostojnost), zavajajočo naravo oglaševanja je prepoznalo trikrat  – enkrat v povezavi  s primerjalnim oglaševanjem, dvakrat pa v povezavi s kršitvijo določil o oglaševanju izdelkov za lepoto in zdravje (prehransko dopolnilo, kozmetični izdelek). V enem primeru pa je ugotovilo nedovoljeno posnemanje oglaševanja konkurentna (izbor glasbe ob oglaševanju izdelka, ki odgovarja na enake potrebe  - hrana z prehranskimi dopolnili).

Stranke v postopku so na razsodbo Razsodišča devetkrat vložile ugovor. Razsodišče je vse ugovore zavrnilo kot neutemeljene, pri čemer je ugotovilo, da gre (pre)pogosto v primerih ugovorov zgolj za zavlačevanje do pravnomočnosti Razsodbe.

Za zaključek velja omeniti, da je Razsodišče v dveh letih delovanja pri presoji primerov večkrat ugotovilo, da temeljna pravila oglaševalske stroke, zapisana v SOK, na nekaterih mestih niso več v celoti aktualna. Zato meni, da velja razmisliti o temeljitem pregledu in nadgradnji določb Kodeksa , zlasti v luči razvoja tržno-komunikacijske stroke in v tem okviru prevladujočih komunikacijskih kanalov.

Jaka Repanšek,
predsednik Oglaševalskega razsodišča

Arhiv razsodb Oglaševalskega razsodišča