Sporočila za javnost
Novi valutni podatki o medijski potrošnji
Zaključeno je drugo polletno obdobje zbiranja podatkov v letu 2007. Na današnji javni predstavitvi in novinarski konferenci sta predstavnika SOZ - Sveta pristopnikov k NRB in družbe Valicon, ki raziskavo izvaja v tekočem razpisnem obdobju, predstavila valutne podatke NRB 2007. Vrh lestvice najbolj branih edicij je ostal nespremenjen glede na predhodno objavo podatkov. Med prvo deseterico pa je prišlo do večje spremembe in sicer se je brezplačnik Dobro Jutro s sedmega povzpel na četro mesto, njegov doseg pa je prvič segel čez 20 odstotkov. V "klubu edicij" z dosegom nad 20 odstotkov je trenutno pet edicij, poleg brezplačnika Dobro jutro še najbolj brana edicija priloga Pilot, tednik Nedeljski dnevnik, ter prilogi Vikend in Ona.
Po sklepu strokovne komisije se kot valutni podatek NRB od 1.1.2007 objavljajo letni dosegi. To pomeni, da se ob vsaki objavi podatkov (ob zaključku vsakega polletja) objavijo podatki za zadnjih 12 mesecev. Tokrat tako objavljamo dosege, ki se nanašajo na obdobje 3. 1. 2007 / 2. 1. 2008.
Na vrhu malo sprememb
Vrh lestvice najbolj branih edicij je ostal nespremenjen glede na predhodno objavo podatkov, med prvo deseterico pa je prišlo do večje spremembe in sicer se je brezplačnik Dobro Jutro s sedmega povzpel na četro mesto, njegov doseg pa je prvič segel čez 20 odstotkov. V "klubu edicij" z dosegom nad 20 odstotkov je trenutno pet edicij. Poleg omenjenega so v tem klubu še najbolj brana edicija Pilot, priloga Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Direkta, Nedeljski dnevnik ter Vikend in Ona, prilogi dnevnikov Delo in Slovesnke novice.. Druga večja sprememba pa je Delov brezplačnik Total tedna, katerega podatek sicer še ni valutni, doseg v drugem polletju pa ga uvršča na osemnajsto mesto. Tudi po njegovi zaslugi je skupna branost prvih dvajsetih edicij enaka kot v predhodnem valutnem obdobju. Brezplačniki so torej še vedno daleč najbolj dinamična in propulzivna kategorija med tiskanimi mediji. Med bolj opazne spremembe lahko štejemo tudi rast dosega Večerovih edicij, saj so vse njegove priloge dosegle značilno rast glede na predhodno valutno obdobje.
Dnevniki se berejo manj kot nekoč... vsaj na papirju
Negativni trend branosti dnevnih časopisov se tokrat malo bolj občutno pozna tudi na slovenskem trgu, saj je skupni doseg dnevnikov (seštevek dosega ali bruto branost slovenskih dnevnikov) nižji za 5.6 odstotkov glede na predhodno valutno obdobje. Sedem od osmih dnevnikov ima doseg nižji kot v predhodnem obdobju, a je ta razlika le pri enem tudi statistično značilna. Delu je namreč doseg padel iz 11.6 odstotkov na 9.9 odstotkov. Negativni trend, ki ga je ta časopis zaznal v prodani nakladi v zadnjih dveh letih, se šele zdaj zares odraža tudi v branosti, kot jo meri NRB. Da raziskava nek trend zazna malo kasneje, kot se dejansko zgodi, je sicer običajen pojav. Ta pojav je posledica metodologije, ki temelji na poročanju anketirancev. Ti spremembo svoje ustaljene navade, kot je na primer branje dnevnikov, zaznajo – in o njej tudi poročajo - kasneje, kot se ta dejansko zgodi. Enako seveda velja tudi za pozitivne trende oz. rast naklade in izmerjene branosti.
NRB že od vsega začetka spremlja branost dnevnikov na internetu in sicer na več ravneh. Med možnimi odgovori na vprašanje o izvoru izvoda in lokaciji branja je tudi internet, posebej pa sprašujemo tudi po poznavanju in spremljanju dnevnikov na spletu. Zato smo kontekstu zgornjih rezultatov preverili, ali nam lahko ti podatki pojasnijo padec v branosti dnevnikov. Odgovor je pozitiven. Delež odgovora "internet" se je namreč v zadnjem letu skoraj podvojil, in čeprav gre za tiste, ki sicer sodijo v dnevni doseg tiskane izdaje, lahko sklepamo, da se je v zadnjem letu del bralcev preselil na splet. Takšnemu sklepu v prid govori tudi podatek o branosti spletnih izdaj, ki se prav tako povečuje. Vsaj del padca branosti lahko torej pripišemo višji branosti spletnih izdaj, ki pri nekaterih postaja ekskluzivna.
Novinci se bolj ali manj dobro držijo
S tokratno objavo podatkov je šest edicij prvič prišlo do objave valutnega podatka o branosti. To so: prilogi Dnevnikov Objektiv (3.4%) in Živa (2%), priloga Dolenjskega lista, štirinajstdnevnik Bravo (3%) in brezplačnik Naša lekarna (2.3%). Sokol ter In Magazin sta prav tako prišla do valutega podatka, a ker je ta v obeh primerih nižji od 1%, smo obe omenjeni ediciji, zaradi pravil o omejevanju števila merjenih edicij, z januarjem izključili iz raziskave. Njuni mesti sta zasedla nov brezplačni dnevnik Žurnal24 ter nov mesečnik Lepota in zdravje. Že med letom smo v merjenje vključili še dve ediciji pristopnikov, katerih podatek sicer objavljamo, vendar ta nima status valutnega podatka. To sta priloga Nedela Odprta kuhinja (2.1%) ter brezplačni tednik Total tedna (9.5%). Vsi novinci iz leta 2006 se sicer dobro držijo, njihov doseg je stabilen ali pa celo nekoliko raste.
