Novi razsodbi Oglaševalskega razsodišča

Slovenski oglaševalski kodeks in Oglaševalsko razsodišče

Učinkovitost in posledično tudi vrednost oglaševanja kot ekonomskega orodja sta neposredno povezani z njegovim položajem v očeh potrošnika, saj oglaševanje lahko uspešno deluje le v okolju medsebojnega zaupanja vseh vključenih dejavnikov. Dolgoročni interes vseh v oglaševalski industriji, naj bodo to oglaševalci, agencije ali mediji, torej je, da zaščitijo svobodo komercialnega govora tako, da poskrbijo za njegovo korektnost. Samoregulativa oglaševanja je sistem, s katerim si oglaševalska industrija sama postavlja meje ustvarjalnega, a hkrati korektnega in družbeno odgovornega oglaševanja v izogib temu, da to polje začrta nekdo drug v škodo oglaševalske industrije. V različnih državah nastopa v različnih oblikah, vendar pa je bistveni princip samoregulative vedno enak: oglaševanje naj bo zakonito, dostojno, resnično in nezavajajoče; pripravljeno naj bo z občutkom odgovornosti do družbe in potrošnika ter z dolžnim spoštovanjem do pravil konkurenčnosti.

Predstavniki slovenskega oglaševalskega trikotnika so v oktobru 1994 sprejeli svoj prvi Slovenski oglaševalski kodeks z namenom, da vzpostavijo učinkovit samoregulativni sistem oglaševalske stroke. Slovenski oglaševalski kodeks so člani združenja in kasneje zbornice nadgrajevali in ga bodo dopolnjevali tudi v prihodnje.

Določila kodeksa v praksi izvaja Oglaševalsko razsodišče, ki šteje sedem članov. Člane Oglaševalskega razsodišča voli Zbor članov zbornice. Člani Oglaševalskega razsodišča so lahko tudi nečlani zbornice. Oglaševalsko razsodišče razsoja o skladnosti oglaševalskih sporočil s Slovenskim oglaševalskim kodeksom na podlagi pritožb. Pritožbo lahko vložijo tako pravne kot fizične osebe. V primeru, ko Oglaševalsko razsodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena, je sporno oglaševanje lahko deležno različnih sankcij: zahteva po popravku, če je bilo sporočilo že objavljeno, ter pravica do odgovora prizadete strani, javni poziv k umiku objav spornega oglaševalskega sporočila, javni poziv k prekinitvi akcije oglaševanja, pobuda Tržni inšpekciji RS oz. drugim državnim organom za ustrezno ukrepanje, pobuda za sprožitev kazenskega postopka, pobuda za sprožitev osebne odgovornosti po drugih veljavnih predpisih. Oglaševalsko razsodišče tudi svetuje in podaja mnenja k osnutkom oglasov še pred njihovo objavo in s tem preprečuje kasnejše konflikte. Na zahtevo Tržnega inšpektorata RS ali organizacij potrošnikov pa podaja mnenja o že objavljenih oglasih.

Postopek in delovanje Oglaševalskega razsodišča opredeljujejo Statut SOZ, Poslovnik o delu Oglaševalskega razsodišča in Slovenski oglaševalski kodeks. Pritožbo OR lahko vloži tako pravna kot fizična oseba, ko oceni, da posamezno oglaševalsko sporočilo ali akcija krši določila Slovenskega oglaševalskega kodeksa (najdete ga na spletni strani: www.soz.si). Pritožba mora biti vložena pisno na naslov: Slovenska oglaševalska zbornica, Oglaševalsko razsodišče, Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana, podpisana z imenom, priimkom , naslovom in telefonom vlagatelja pritožbe (če pritožbo vlaga pravna oseba: naziv pravne osebe in kontaktni podatki). V primeru, ko je vlagatelj pritožbe fizična oseba, so podatki o vlagatelju pritožbe poznani zgolj članom Oglaševalskega razsodišča in vpletenim v postopek, pred širšo javnostjo pa ostane vlagatelj pritožbe anonimen.

V pritožbi mora biti navedeno na katero oglaševalsko sporočilo (lahko tudi akcijo) se pritožba nanaša, kje je bilo le to objavljeno (medij(i) objave) in kdaj (časovni okvir ) in kdo je naročnik (oglaševalec) in agencijo, v kateri so predmetno sporočilo zasnovali. V nadaljevanju mora vlagatelj pritožbe pojasniti, zakaj ocenjuje, da predmetno oglaševalsko sporočilo (akcija) krši določila Slovenskega oglaševalskega kodeksa in po možnosti navesti člen(e), za katere ocenjuje, da jih krši. Po možnosti naj bo pritožbi priložena kopija oglaševalskega sporočila, na katerega se pritožba nanaša.

Sekretariat SOZ je ob prejemu pritožbe o pritožbi dolžan obvestiti naročnika oglasa - oglaševalca in ga pozvati k odgovoru na pritožbo.

Oglaševalsko razsodišče je razsodbo dolžno sprejeti v instrukcijskem roku 30 dni od prejema pritožbe. V primeru, ko člani OR odločijo, da za razsojanje o zadevi potrebujejo dodatne informacije, se rok za sprejem razsodbe lahko podaljša, vendar ne več kot za dva tedna. Oglaševalsko razsodišče deluje na rednih mesečnih sejah, po potrebi pa se sestane tudi izven rednega mesečnega termina.

Razsodbe OR so javne, arhiv razsodb OR najdete na spletni strani: www.soz.si / Oglaševalsko razsodišče.

Tako vlagatelj pritožbe kot naročnik in agencija, v kateri so oglaševalsko sporočilo zasnovali, se lahko na razsodbo pritožijo v roku 8 dni od prejema razsodbe. Pritožba zadrži izvršiev razsodbe (objave v javnosti in morebitne sankcije). O pritožbi na razsodbo je OR dolžno sklepati v 30 dneh od prejema pritožbe.