Jaka Repanšek, predsednik: Oglaševalsko razsodišče v 2020

Ključno vodilo dela Oglaševalskega razsodišča je bilo tudi v preteklem, posebnem letu, ki ga je zaznamovala epidemija,  ohranjanje visoke ravni zaupanja v strokovnost, etičnost in učinkovitost samoregulacije oglaševanja v Sloveniji, kljub težkim razmeram, v katerih smo se znašli vsi deležniki oglaševalskega trikotnika in zlasti potrošniki, ki so v jedru naših prizadevanj za etično in s kodeksom skladno oglaševanje. Svoje delo smo morali seveda prilagoditi tudi mi – seje Razsodišča so še vedno potekale v živo, le  preselili smo jih na spletne platftorme. Tako nam je uspelo ne le zadržati temveč celo okrepiti »živo« in poglobljeno diskusijo  o obravnavanih primerih in širših vprašanjih oglaševalske etike.  Razsodišče ves čas trajanja epidemije deluje kontinuirano, brez odlašanja pri sprejemanju odločitev. V preteklem letu smo zaključili odločanje celo o več pritožbah (15 ) kot v 2019 (13). O še treh pritožbah, ki so jih naslovili na nas v decembru, pa smo presojo zaključili v januarju 2021. Veseli nas, da časovni okvirji od prejema vloge do izdaje razsodb niso bistveno odstopali od priporočenih in običajnih rokov.

V letu, ki je za nami, smo opazili nekaj novih trendov na področju dela Razsodišča, zlasti v  spremembi razmerja med vlagatelji pritožb.  Bistveno več pritožb so na Razsodišče naslovili potrošniki, kar lahko pripišemo tudi večji občutljivosti slednjih za oglaševalska sporočila v izrednih časih, v katerih živimo. Razsodišče je pri presojanju o  pritožbah, ki so bile vložene v preteklem letu, v devetih primerih pritožbam ugodilo. V štirih primerih so stranke v postopku vložile  ugovor na razsodbo,  v vseh primerih smo jih zavrnili kot neutemeljene. Skoraj polovica primerov, v katerih je Razsodišče presodilo, da je pritožba utemeljena, se je nanašalo na zavajajoče oglaševanje, in sicer z nepopolno ali napačno navedbo cen (izstopajo primeri, povezani s prodajo vozil) ter z zavajajočim oglaševanjem prehranskih dopolnil in storitev optikov. Štirje primeri pa so se nanašali na označevanje in prepoznavanje oglaševanja, zlasti na spletu. Tudi sicer se je največje število pritožb (in predhodnih mnenj) nanašalo na spletno oglaševanje, kar je nedvomno tudi posledica časa, ki ga potrošniki preživijo na spletu in povečanja spletnih storitev vseh vrst. Veseli nas, da so se na Razsodišče kot strokovni organ s prošnjo za mnenje o že objavljenem oglaševanju v primerih domnevno zavajajočega ali nedostojnega oglaševanja obrnili tudi inšpektorati, pristojni za regulacijo trga, kar je praksa, ki jo želimo spodbujati tudi v prihodnje. Za cilj smo si zastavili tudi, da  oglaševalce in druge deležnike spodbudimo k preverjanju skladnosti oglaševanja s Kodeksom v primeru dvoma še pred njegovo objavo.

Razsodišče kot posebej pomembno izpostavlja potrebo po doslednem označevanju oglaševalskih vsebin, ne glede na medij in način objave. Pri tem smo ohranili dosledno  in jasno stališče, ki ne omogoča odstopanja od pravil, zapisanih v kodeksu: oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Biti mora jasno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne sme sklicevati, ne glede na medij, v katerem je objavljeno. Naj ponovimo - potrošniki so vse bolj občutljivi na dogajanje v okolju in posledično bolj kritični do sporočil vseh vrst, tudi oglaševanja. Potrošnik je bolj ozaveščen in zahteva transparentnost tudi od medijev (označevanje in nedvoumna prepoznavnost naročenih in plačanih vsebin, zavajajoče trditve...).

Naj zaključim s (ponovnim) pozivom Oglaševalskega razsodišča vsem deležnikom oglaševalskega trikotnika. V kriznih časih, ki še trajajo in katerih posledice se vse bolj kažejo v vsakdanjem življenju, moramo biti posebej pozorni pri objavi oglaševanja, ki bi utegnilo izkoriščati občutljivost potrošnikov do posebnih skupin blaga in storitev, zlasti na področju prehranskih dopolnil, blaga z »zdravilnimi učinki«, okoljevarstvenih tem in vseh drugih sporočil, ki so usmerjena v občutljivost potrošnikov v trenutnih okoliščinah. Ob tem pa moramo zagotoviti, da je vsako oglaševanje na prvi pogled, jasno in nedvoumno prepoznavno kot oglaševanje. Zagotavljamo, da bodo » v kamen vklesana« temeljna pravila oglaševalske stroke, temelječa na etiki in visoki strokovnosti, tudi v prihodnje temelj za dosledno izvajanje našega poslanstva.