Novice SOZ splošne, Domače novice, Sporočila za javnost
Oglaševalsko razsodišče v letu 2015
Oglaševalsko razsodišče (OR), ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ), je v zadnjem četrtletju leta 2015 odločalo o šestih pritožbah. V dveh primerih je ugotovilo kršitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), presodilo, da je pritožba utemeljena in izreklo ukrep prepovedi objavljanja oglaševanja do njegove uskladitve z določili kodeksa. V preteklem letu je Oglaševalsko razsodišče odločalo o sedemnajstih primerih ter podalo pet mnenj o oglaševanju pred njegovo objavo. Na zahtevo pristojnih državnih organov je Oglaševalsko razsodišče podalo tudi osem mnenj o že objavljenem oglaševanju, glavnina se je nanašala na domnevno zavajajoče oz. nedostojno oglaševanje.
Zadnje razsodbe Oglaševalskega razsodišča v letu 2015
V obdobju oktober - december 2015 je Oglaševalsko razsodišče na rednih mesečnih sejah odločalo o šestih pritožbah, štiri so na Oglaševalsko razsodišče naslovili potrošniki, dve pa konkurenčni podjetji. V dveh primerih je Oglaševalsko razsodišče ugotovilo kršitev določil SOK in posledično utemeljenost pritožbe. V enem primeru je prepoznalo elemente zavajajočega oglaševanja / trditve pri oglaševanju kozmetičnih izdelkov, v drugem primeru pa je ugotovilo, da oglaševanje ni jasno in nedvoumno prepoznavno, saj je delno napisano v slogu uredniških vsebin in pri tem ni ustrezno označeno. Vse razsodbe Oglaševalskega razsodišča so javno dostopne v Arhivu razsodb Oglaševalskega razsodišča.
Oglaševalsko razsodišče v preteklem letu
Delo Oglaševalskega razsodišča je v letu 2015 zaznamovala tako rast števila pritožb, ki so jih nanj naslovili potrošniki in podjetja (v 2015 je Oglaševalsko razsodišče obravnavalo 17 pritožb, v letu 2014 trinajst), kot tudi rast vlog pristojnih državnih organov (prošenj za mnenje o že objavljenem oglaševanju, v letu 2015 osem, v 2014 le tri), ki so jih na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na Oglaševalsko razsodišče naslovili pristojni državni organi (zlasti Tržni inšpektorat RS, v 2015 pa tudi Ministrstvo za pravosodje ter Ministrstvo za kmetijstvo / Inšpektorat za varno hrano) zlasti v postopkih zaradi domnevno zavajajočega ali nedostojnega oglaševanja.
Roman Berčon, predsednik, je delo Oglaševalskega razsodišča ob zaključku drugega leta triletnega mandata, pospremil z besedami: »Eno temeljnih poslanstev tako Slovenske oglaševalske zbornice kot Oglaševalskega razsodišča je širjenje zavedanja o pomenu samoregulative na področju tržnega komuniciranja, njegove etičnosti in odgovornosti, seveda tudi družbene. V tem smislu je tudi delovna praksa Oglaševalskega razsodišča pokazala, da se v ospredje vse bolj uvršča tudi spraševanje po moralnosti. Vendar ne moralnosti tržno komunikacijske stroke kot take, ki se – gledano tudi skozi statistiko: število mnenj in razsodb se je tudi v preteklem letu povečalo – v družbeno stvarnost vse bolj suvereno umešča kot stalnica, ki to družbeno stvarnost vse pomembneje so-ustvarja, pač pa posamičnih komunikacij, ali bolj natančno vse bolj izrazitega konkurenčnega boja velikih oglaševalcev znotraj posamičnih panog, ki pa se seveda neposredno odraža na trgu oziroma pri končnem kupcu, potrošniku. Zato so vprašanja po na primer smotrnosti, ali nemara bolje, moralnosti načina uporabe drobnega tiska v množičnih komunikacijah, ki jih na Oglaševalsko razsodišče naslavljajo tako vladne institucije kot tudi potrošniki, vse bolj pogosta. In zato bo Oglaševalsko razsodišče v naslednjem letu tej tematiki posvetilo posebno pozornost. Sicer pa smo tudi v 2015 nadaljevali s predstavitvami delovanja samoregulative ter Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK) skozi primere, ki jih je obravnavalo Oglaševalsko razsodišče. Še posebej pomembna ciljna skupina so še šolajoči se bodoči strokovnjaki. Tako smo gostovali na treh najpomembnejših fakultetah, ki na slovenskem trgu izobražujejo tudi za poklice na področju tržnega komuniciranja ter širše marketinga: Fakulteti za družbene vede in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Slovenski oglaševalski kodeks in delo Oglaševalskega razsodišča pa smo predstavili tudi na dveh posvetih: januarja 2015 na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki ter decembra 2015 na posvetu o trditvah oglaševanja kozmetičnih izdelkov ob prvi predstavitvi slovenskega prevoda in implementacije zavez mednarodne stanovske organizacije proizvajalcev kozmetičnih izdelkov Cosmetics Europe tudi na slovenskem trgu. Konec avgusta so nas obiskali visoki predstavniki Turčije na področju varstva potrošnikov, s katerimi smo delili izkušnje pri uveljavljanju visokih strokovnih standardov na področju etike, moralnosti in odgovornosti oglaševanja in posledično višje ravni varstva potrošnikov v RS. Roman Berčon, predsednik in doc. dr. Milena Fornazarič, podpredsednica Oglaševalskega razsodišča sva tudi v 2015 odgovorila na vrsto novinarskih vprašanj in v tem okviru predstavila pomen in delo razsodišča najširši javnosti.«
Pritožbe
Oglaševalsko razsodišče je v letu 2015 odločalo o 17 primerih (v letu 2014 je bilo pritožb 13), devet pritožb so vložili potrošniki (v predhodnem letu 4), osemkrat pa se je pritožilo konkurenčno podjetje (v predhodnem letu 9). V osmih primerih je Oglaševalsko razsodišče ugotovilo kršitev določil SOK in posledično utemeljenost pritožbe, v enem primeru pa je presodilo, da ne gre za oglaševanje v smislu kodeksa, zato predmet pritožbe ni bil predmet presoje po SOK ter postopek prekinilo.
Največ pritožb (4) se je nanašalo na oglaševanje telekomunikacijskih storitev z elementi zavajajočega oglaševanja (2 pritožbi sta bili utemeljeni). V treh primerih, ki so jih na Oglaševalsko razsodišče naslovili potrošniki, naj bi oglaševanje izkoriščalo socialno stisko in v tem okviru neupravičeno uporabljalo otroke v komercialne namene; v vseh treh primerih Oglaševalsko razsodišče kršitev določil SOK ni ugotovilo. Dve pritožbi sta se nanašali na domnevno zavajajoče trditve pri oglaševanju hrane, v obeh primerih je Oglaševalsko razsodišče presodilo, da pritožbi nista utemeljeni. V primeru dveh pritožb je šlo za uporabo zavajajočih trditev pri oglaševanju kozmetičnih izdelkov. Drugi primeri pa so se nanašali na oglaševanje trgovcev (en primer – zavajajoča primerjalna trditev), avtomobilske industrije (en primer – zavajajoče oglaševanje nagradne igre), prehranskih dodatkov (en primer - elementi zavajajočega oglaševanja zaradi neupravičene uporabe ugleda drugega podjetja / organizacije), oglaševanje ponudnikov električne energije (dva primera – ena pritožba neutemeljena, druga utemeljena zaradi kršenja določil kodeksa, ki zavezujejo k jasni in nedvoumni prepoznavnosti oglaševanja kot takega).
V vseh osmih primerih, v katerih je Oglaševalsko razsodišče presodilo, da je pritožba utemeljena, je šlo za kršitev določil SOK, ki prepovedujejo zavajajoče oglaševanje, nekajkrat tudi z elementi nedovoljenega primerjalnega oglaševanja. Oglaševalsko razsodišče je zato v sporočilu za medije, ki je spremljalo eno od razsodb, strokovno javnost pozvalo, da pri načrtovanju tržnega komuniciranja z elementi posrednega in / ali neposrednega primerjalnega oglaševanja dosledno spoštuje določila SOK.
Glede na medij objave so med primeri domnevno spornega oglaševanja, ki jih je v 2015 obravnavalo Oglaševalsko razsodišče, prevladovali tiskani oglasi (5), dve pritožbi sta se nanašali na direktno pošto, po ena pa na TV, radijski oglas in oglaševanje na zunanjih oglasnih površinah. Šestkrat pa so se pritožbe nanašale na domnevno sporne elemente v različnih medijih v okviru oglaševalske akcije.
Oglaševalsko razsodišče je glavnino primerov zaključilo v poslovniškem instrukcijskem roku tridesetih dni, le v šestih primerih, v katerih so stranke v postopku izkoristile pravico do ugovora na Razsodbo Oglaševalskega razsodišča, je bil čas od prejema pritožbe do zaključka primera daljši, v povprečju blizu 60 dni.
Mnenja pred objavo
Pomembno področje delovanja Oglaševalskega razsodišča je tudi podajanje mnenj o skladnosti oglaševanja z določili SOK pred njegovo objavo, saj se na ta način lahko pravočasno prepreči morebitni konflikt po njegovi objavi. V preteklem letu je Oglaševalsko razsodišče podalo le pet mnenj (v 2014 trinajst). Upad števila vlog gre pripisati zlasti zmanjšanemu obsegu oglaševanja v srednjih, višjih in visokih šolah ter na fakultetah, kjer eden od ponudnikov oglasnega prostora pred objavo oglasa zahteva pozitivno mnenje Oglaševalskega razsodišča.
Oglaševalsko razsodišče, ki v mandatu 1. 12. 2013 – 30. 11. 2016 deluje v sestavi: Roman Berčon, direktor, Votan komunikacije, predsednik Oglaševalskega razsodišča, doc. dr. Milena Fornazarič, neodvisna svetovalka, podpredsednica Oglaševalskega razsodišča, Andreja Zadnik Andoljšek, pomočnica izvršnega direktorja za marketing in razvoj, Mercator d.d., Cene Grčar, odvetnik, Pro Plus d.o.o., Marko Vičič, soustanovitelj, partner, direktor in izvršni kreativni direktor, Futura DDB, Gordana Petek Ivandič, upokojenka in svetovalka, in doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda, EPF, Univerza v Mariboru, se praviloma sestaja na rednih mesečnih sejah, po potrebi pa tudi pogosteje. Slovenski oglaševalski kodeks, Poslovnik o delu Oglaševalskega razsodišča in arhiv razsodb so javno dostopni na spletnem naslovu: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce.