Sporočila za javnost
Nova razsodba Oglaševalskega razsodišča
Oglaševalsko razsodišče (OR), ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ), je 21. aprila sprejelo razsodbo št. 253 / 21. 4. 2015 in ugotovilo, da je pritožba utemeljena in javno pozvalo oglaševalca družbo Engrotuš k prenehanju objavljanja oglaševanja, ki vključuje trditev »največji slovenski trgovec«, do njegove uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Razsodba je javno dostopna v Arhivu razsodb Oglaševalskega razsodišča.
Delovanje Oglaševalskega razsodišča v 2014
Oglaševalsko razsodišče (OR) je v 2014 odločalo o 10-ih novih primerih ter na drugi stopnji zaključilo presojo treh primerov. V sedmih primerih je OR ugotovilo kršitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), petkrat je presodilo, da pritožba ni utemeljena, v enem primeru pa je bil postopek presoje prekinjen, saj je OR ugotovilo, da predmet pritožbe ni predmet presoje po določilih Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Tudi leto 2014 je zaznamovalo veliko število ugovorov na razsodbe OR (stranke v postopku so vložile ugovor na 6 razsodb). V vseh šestih primerih ugovorov je razsodišče presodilo, da so neutemeljeni, in ponovilo predhodno razsodbo. Temu ustrezno je bil tudi v letu 2014 povprečen čas, potreben za zaključek primera, daljši od instrukcijskih 30 dni.
V 2014 so med pritožniki prevladovale pravne osebe; v večini primerov konkurenčna podjetja, ki so na OR naslovila devet pritožb, štirikrat pa so se na razsodišče obrnili potrošniki (fizične osebe). Največ pritožb se je nanašalo na domnevno zavajajoče oglaševanje, pogosto z elementi posrednega ali neposrednega primerjalnega oglaševanja. Med produktnimi in storitvenimi skupinami se je največ pritožb nanašalo na oglaševanje prehranskih izdelkov, sledijo telekomunikacijske storitve.
Oglaševalsko razsodišče je v 2014 podalo 13 mnenj o oglasu pred njegovo objavo; v desetih primerih je šlo za oglaševanje v srednjih, višjih in visokih šolah ter na fakultetah, dve prošnji za mnenje pred objavo oglasa pa so na OR naslovili iz agencij, v katerih so oglaševanje zasnovali (primernost trditve ob oglaševanju prehranskega izdelka in presoja primernosti oglaševanja, ki je namenjeno otrokom) in iz odvetniške pisarne za mednarodnega naročnika (primernost trditve ob oglaševanju prehranskega izdelka).
Razsodišče je na zahtevo TIRS in na podlagi določil Zakona o varstvu potrošnikov podalo tudi tri mnenja o že objavljenem oglaševanju (domnevno zavajajoče oglaševanje, oglaševanje otrokom in domnevno neprimerno oglaševanje alkoholnih pijač). Podatek je glede na število mnenj o že objavljenem oglaševanju v predhodnih dveh letih razveseljiv, saj kaže, da nadzorni in inšpekcijski organi prepoznavajo samoregulativo in s tem SOZ, Slovenski oglaševalski kodeks in delovanje Oglaševalskega razsodišča kot pomembne elemente pravnega reda na področju tržnega komuniciranja.
