Nacionalna raziskava branosti - NRB
Novi valutni podatki o medijski potrošnji

Po sklepu strokovne komisije se kot valutni podatek NRB od 1.1.2007 objavljajo letni dosegi. To pomeni, da se ob vsaki objavi podatkov (ob zaključku vsakega polletja) objavijo podatki za zadnjih 12 mesecev. Tokrat tako objavljamo dosege, ki se nanašajo na obdobje 3.7.2007 / 2.7.2008.

Prva tri mesta so ostala nespremenjena. Še vedno je najbolj brana tiskana edicija v Sloveniji priloga Pilot, sledita mu Nedeljski dnevnik in priloga Vikend. Nobenemu izmed treh se branost od zadnje objave ni bistveno spremenila. Zato pa je precejšen skok uspel brezplačnemu tedniku Žurnal, ki se je z devetega povzpel na četrto mesto in je hkrati edina edicija prve dvajseterice, katere branost je statistično značilno različna, to je višja. Druga večja sprememba je novinec med prvo dvajseterico, mlajši brat brezplačnega tednika, to je Žurnal24, ki se po prvem polletju nahaja na 14. mestu.

Žurnal24, brezplačni dnevnik, ki je pričel z izhajanjem septembra lani, je že v prvem polletju 2008 segel visoko pod vrh. Koncept brezplačnih dnevnikov se tako potrjuje tudi v Sloveniji, tako po dosegu oz. številu bralcev na en tiskan izvod, kot po strukturi bralcev, ki je značilno različna od strukture občinstev tradicionalnih časopisov. Tako kot povsod po svetu tudi v Sloveniji brezplačni dnevnik uspe doseči ciljne skupine, ki jih tradicionalni dnevniki dosegajo v manjši meri, hkrati pa ne odjema – vsaj ne bistveno – bralcev ostalim dnevnikom. Kategorija dnevnih časopisov je tako z Žurnal24 bolj kot novega tekmeca dobila časopis, ki po branosti dviguje kategorijo na raven izpred nekaj let. Skupni doseg dnevnikov (seštevek vseh dosegov – bruto doseg), brez Žurnal24, je v primerjavi z letom 2006 sicer nižji za 7%, če pa v seštevku upoštevamo tudi Žurnal24, je bruto branost dnevnikov v primerjavi z letom 2006 višja za 11%. Tudi neto ali nepodvojeni doseg dnevnikov je zdaj višji in znaša 48,8% (v prvem polletju 2007 46,4%). Med dnevniki sicer tokrat beležimo le eno statistično značilno spremembo v branosti in sicer pri dnevniku InDirekt, kjer je branost v primerjavi s predhodnim valutnim obdobjem padla z 3.7% na 2.4%.

Če se je še pred časom zdelo, da so žrtve novih medijev in navad med tiskanimi mediji predvsem dnevniki, pa to ne drži več. Dnevniki so se namreč z brezplačnim novincem uspeli izviti iz negativnega trenda in beležijo 11% rast branosti, medtem ko je pri tednikih slika nekoliko bolj čemerna. Beležijo namreč enak padec v branosti kot dnevniki brez novinca, to je 7%, a za razliko od dnevnikov nimajo med sabo novinca, ki bi kategorijo ohranjal na ravni izpred nekaj let. Tedniki so torej trenutno najbolj nazadujoča kategorija med tiskanimi mediji. Na drugi strani so najhitreje rastoč trg še vedno brezplačniki, ki – tudi brez brezplačnega dnevnika, ki ga uvrščamo in ves čas obravnavamo v kategoriji dnevnikov – še vedno rastejo. Bruto doseg brezplačnikov je v primerjavi z letom 2006 višji za 14%, če pa k temu dodamo še vse novince na trgu (Total tedna, Blogorola, Naša lekarna), je rast bruto dosega brezplačnikov kar 32 odstotna (poudarjamo, ta izračun ne upošteva brezplačnega dnevnika). Poleg brezplačnikov sta v porastu še dve kategoriji in sicer večmesečniki, katerih branost je višja za 22% (kategorija sicer šteje le štiri edicije, zato je relativen porast višji), ter priloge, katerih branost je višja za 5% oziroma 8%, če k obstoječim prištejemo tudi novince iz let 2006 in 2007 (Odprta kuhinja, Živa). Priloga Nedela Odprta kuhinja je sicer edina priloga, ki v novem valutnem obdobju beleži statistično značilno rast branosti.

Z januarjem 2008 smo v NRB vključili sklop vprašanj, ki merijo pogostost različnih načinov uporabe interneta. Po koncu prvega polletja lahko tako na enem od najbolj zanesljivih anketnih meritev v Sloveniji ta hip razkrijemo, katere so najpogostejše aktivnosti slovenskih uporabnikov interneta, starih med 10 in 75 let. Pri tem moramo poudariti, da so bile te aktivnosti določene vnaprej in ne vključuje vseh možnih aktivnosti, so pa med njimi vse najpogostejše. Med vsemi 24, kolikor smo jih vključili v meritev, je po pogostosti uporabe na prvem mestu uporaba iskalnikov, ki jih dnevno uporablja 64% vprašanih (to pa so v tem primeru vsi, ki vsaj nekajkrat mesečno uporabljajo internet), kar predstavlja 32% celotne slovenske populacije od 10 do 75 let – vsak tretji prebivalec torej dnevno uporablja internetne iskalnike. Sledi branje novic, kjer imajo manjšo prednost ťdrugeŤ spletne strani (34% vprašanih oz. 17% populacije), pred novicami na spletnih straneh medijev (30% vprašanih, 15% populacije). Lestvico prvih petih zaključujeta "gledanje videa na spletnih straneh" in "pošiljanje ali izmenjevanje hipnih sporočil", obe aktivnosti dnevno izvaja 23% vprašanih oz. 12% slovenske populacije od 10 do 75 let.

Aktualne valutne podatke NRB najdete na www.nrb.info