Oglaševalsko razsodišče v prvih devetih mesecih 2020

Predsednik Jaka Repanšek je strnil pogled na delo Oglaševalskega razsodišča v aktualnem mandatu (1. 12.2019 / 30. 11. 2022). Poudarja, da Razsodišče nadaljuje strokovno delo in usmeritve, ki so bile zastavljene v predhodnih sestavah. Pri tem je ključno vodilo našega dela ohranjanje visoke ravni zaupanja v strokovnost, etičnost in učinkovitost samoregulacije oglaševanja v Sloveniji, pri čemer sledimo najnovejšim trendom samoregulacije doma in v svetu.

V letu 2020 opažamo nekaj novih trendov na področju dela Razsodišča. Ključna sprememba v primerjavi z letom 2019 in nekaj predhodnimi leti, je sprememba razmerja med vlagatelji pritožb -  bistveno več pritožb so na Razsodišče naslovili potrošniki, kar lahko pripišemo tudi izrednim, »virusnim« časom, v katerih živimo.

V letošnjem letu je Razsodišče do danes obravnavalo 11 primerov (v vsem letu 2019 jih je bilo 13). Vse Razsodbe so objavljene v Arhivu razsodb Razsodišča na spletnem mestu SOZ. V devetih primerih so pritožbo vložile fizične osebe (potrošniki) in le dva primera sta bila vložena s strani pravnih oseb. Razsodišče je v šestih primerih pritožbi ugodilo, in sicer v štirih primerih zaradi zavajajočega oglaševanja (napačno navajanje cen pri oglaševanju posebnih ponudb, zavajajoče trditve pri oglaševanju prehranskih dopolnil in zavajajoče oglaševanje »posebnih prodajnih ponudb«.). Dva primera sta se nanašala na pomankljivo označevanje naročenih in plačanih vsebin, ki posnemajo uredniške oziroma novinarske prispevke v medijih.

Opažamo, da so potrošniki vse bolj občutljivi na dogajanje v okolju in posledično bolj kritični do sporočil vseh vrst, tudi oglaševanja. Potrošnik je bolj ozaveščen, zahteva transparentnost tudi od medijev (označevanje in nedvoumna prepoznavnost naročenih in plačanih vsebin, zavajajoče trditve...). Kot vedno, kadar je delež pritožb potrošnikov visok, pa opažamo trend večjega števila pritožb, ki se vsebinsko nanašajo na domnevno nedostojno oglaševanje. Nekaj skrbi vzbuja dejstvo, da ne gre za »klasične« pritožbe iz preteklosti, kjer je bilo v prvi vrsti moteča »gola koža« v oglasih, ampak gre za nesprejemanje vseh oblik »drugačnosti« (zlasti istospolno usmerjenih).

Oglaševalsko razsodišče ponavlja poziv vsem deležnikom oglaševalskega trikotnika, da so v kriznih časih posebej pozorni pri objavi oglaševalskih vsebin, ki bi utegnile izkoriščati občutljivost potrošnikov do posebnih skupin blaga in storitev, zlasti na področju prehranskih dopolnil, blaga z »zdravilnimi učinki«, okoljevarstvenih tem in vseh drugih sporočil, ki so usmerjene v občutljivost potrošnikov v trenutnih okoliščinah. Razsodišče bo tudi v nadaljevanju svojega dela pozorno obravnavalo objave sporočil, ki so po svoji naravi oglaševalske vsebine in morajo biti kot take tudi nedvoumno označene. Slednje velja tudi za objave vplivnežev in druge pojavne oblike oglaševanje v digitalnih komunikacijskih kanalih. V »kamen vklesana« temeljna pravila oglaševalske stroke, temelječa na etiki in visoki strokovnosti, bodo tudi v prihodnje temelj našega dela.

Jaka Repanšek, predsednik OR