DomovNoviceOglaševalsko razsodišče: Trend naraščanja števila pritožb se nadaljuje, tudi utemeljenih.
Novice SOZ splošne
Oglaševalsko razsodišče: Trend naraščanja števila pritožb se nadaljuje, tudi utemeljenih.
15. Nov 2017
Oglaševalsko razsodišče je v oktobru in na prvi redni seji v novembru presojalo o štirih pritožbah. Število obravnavanih primerov se je v 2017 tako povzpelo že na 26 (v celem letu 2016 je bilo pritožb 22). Na prošnjo TIRS je podalo tudi dve mnenji o že objavljenem oglaševanju.
Doc.dr. Mileno Fornazarič, predsednico Oglaševalskega razsodišča, smo prosili, da strne ključne ugotovitve ob zaključevanju prvega leta svojega predsedniškega mandata.
»Po štirih letih dela v Oglaševalskem razsodišču, od tega leto dni kot njegova predsednica, opažam, da se nadaljuje trend naraščanja števila prejetih pritožb. Res je, da so potrošniki vse bolj osveščeni, tudi posamezne zainteresirane javnosti (na primer zdravniki, potrošniške organizacije) so bolj aktivne kot včasih, skrbi pa, da je vse več pritožb, ki jih na Razsodišču prepoznamo kot utemeljene.
Če so zadnjih nekaj let pritožbe na oglaševanje pošiljala večinoma podjetja, ki so spremljala svojo konkurenco, se je ta trend letos obrnil v korist potrošnikov. Opažamo tudi, da so pritožbe pripravljene vse bolj strokovno. Pritožniki poznajo Slovenski oglaševalski kodeks, čeprav pritožbe po večini zaupajo uglednim slovenskim pravnim pisarnam, zato je še toliko bolj pomembno, da se Razsodišče zaveda svojega poslanstva: presojamo komunikacijo in komunikacijsko stroko, ne pravnih argumentov.
Prijave in posamezni primeri so vse bolj kompleksni, pri odločanju na Razsodišču opažamo tudi, da ne gre vedno za nerodnosti, temveč večkrat za poslovno prakso, ki je zavestna hoja po robu. Skrbi tudi podatek, da je letos več utemeljenih pritožb. Od vseh prejetih pritožb je letos 60 odstotkov utemeljenih, v 2016 in 2015 je Razsodišče ugotovilo kršitev določil kodeksa pri polovici obravnavanih primerov. Ob tem velja izpostaviti tudi, da:
- gre v večini utemeljenih pritožb za zavajajoče oglaševanje, pogosto tudi z elementi posrednega in neposrednega primerjalnega oglaševanja, za katerega opažamo, da ga snovalci komunikacij slabo poznajo, saj velikokrat prestopijo mejo in oglaševanje postane omalovaževanje konkurentov;
- opažamo tudi zelo zaskrbljujoč trend v oglaševanju, v katerem je ženska prikazana kot objekt, celo nespoštljivo in žaljivo, kar je praksa, ki je zadnja leta nismo več videvali. Tako prakso povezujemo tudi z naraščajočo nestrpnostjo do žensk v svetu po zadnjih ameriških volitvah.
Če bi lahko rekli, da področje samoregulative postaja nekaj, na kar morajo biti vsi vpleteni v trikotniku pozorni, pa tudi sklepamo, da manjka znanja in poznavanja specifike posameznih področij (oglaševanje zdravstvenih storitev, hrana…). Zato še posebej veseli pozitivni trend: vse več je prošenj za presojo komunikacije pred objavo (v prvih desetih mesecih letošnjega leta 8, lani v celem letu 6), večinoma gre za velike oglaševalce, na Razsodišče se obračajo tudi agencije. Prav tako se na Razsodišče se vse pogosteje obračajo tudi državni organi nadzora, med njimi še vedno prevladuje TIRS, praviloma v okviru inšpekcijskih postopkov, kar kaže tudi na vse večji ugled Razsodišča kot strokovne in neodvisne institucije v slovenskem prostoru. V letošnjem letu smo podali že osem mnenj (v 2016 šest).«
Nove razsodbe Oglaševalskega razsodišča
Oglaševalsko razsodišča je na oktobrski in prvi redni seji v novembru odločalo o štirih pritožbah. V treh primerih je postopek presoje zaključen, četrta Razsodba pa bo dokončna in javna, ko se izteče rok za ugovor, oziroma ko bo Razsodišče odločilo o morebitnem ugovoru. V vseh teh zaključenih primerih je Razsodišče presodilo, da je pritožba utemeljena.
V primeru pritožbe na oglaševalsko akcijo družbe T-2 »Slečena cena. 6,50 EUR na mesec. V največjem slovenskem omrežju« je Razsodišče presodilo, da sta jumbo plakat ter video oz. TV oglas zasnovana na način, da bi lahko zavedla potrošnika. Pojasnjevalno besedilo k oglaševani ceni ter trditvi »v največjem slovenskem omrežju« v drobnem tisku, zlasti glede na smelost obeh trditev, ni dovolj vidno in berljivo.
Razsodišče je ob odločanju o pritožbi na oglas družbe Hofer trgovina »1. na neodvisnih testih kakovosti! Hofer.«, ki je bil objavljen na zunanjih oglasnih površinah, presodilo, da je pritožba utemeljena, ker iz oglasa ni jasno in nedvoumno razvidno, na kaj se trditev »1. na neodvisnih testih kakovosti!« v primeru neodvisnega testa ZPS nanaša.
Kršitev določil Kodeksa je Razsodišče ugotovilo tudi ob presoji radijskega oglasa »Breja žena«, oglaševalca, podjetja Eko Obnova iz Ljubljane. Razsodišče je v obrazložitvi med drugim zapisalo: »V oglasu je ženska prikazana na izrazito podcenjujoč in žaljiv način v taki meri, da bi predmetno oglaševanje lahko povzročilo globoko in množično prizadetost, zato oglas ni v skladu z določili 2. člena SOK«.
Vse Razsodbe so javno dostopne na spletnem mestu SOZ v arhivu razsodb Oglaševalskega razsodišča.