RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 403 / 8. 6. 2023

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo družbe Telekom Slovenije, ki se nanaša na zunanje oglaševanje storitve re:do, oglaševalca družbe A1 Slovenija, z uporabo trditve »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti« pred poslovalnico Telekoma Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani. Pritožnik ocenjuje, da predmetno oglaševanje ni v skladu z določili 1., 3., 4.,5., 10. in 16. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

• Kršitev določil 3. člena SOK: Sporočilo »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.«, pri čemer se zunanje oglaševanje pojavlja tudi pred poslovalnico Telekoma Slovenije, ki ne  drži (ni resnično), lahko zavede potrošnika, oziroma ustvari zavajajoč vtis, da bo v primeru sklenitve razmerja oziroma obiska poslovalnice Telekoma Slovenije prepuščen čakanju v vrsti.
• Kršitev določil 4. in 5. člena SOK: Sporočilo / trditev »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« v primeru Telekoma Slovenije ni resnična in ni podprta z dokazi, zato krši določila 4. in 5. člena SOK.
• Kršitev določil 10. člena SOK: Zunanje oglaševanje pred poslovalnico Telekoma Slovenije s sporočilom »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« ustvarja vtis, da Telekom Slovenije ne skrbi dovolj dobro za svoje uporabnike in da bo v primeru sklenitve razmerja in / ali obiska poslovnega prostora prepuščen čakanju v vrsti. To ne drži, v Telekomu Slovenije z vsemi aktivnostmi skrbimo za zadovoljstvo uporabnikov. Na ta način oglaševalec Telekom Slovenije prikaže na slabšalen in omalovažujoč način, njegove storitve pa razvrednoti, kar ni v skladu z 10. členom SOK.
• Kršitev določil 16. člena SOK: Ker oglaševanje pred poslovalnico Telekoma Slovenije s sporočilom »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti« neupravičeno prikazuje Telekom Slovenije in njegove storitve za uporabnike v slabi luči, poleg tega oglaševalec navedbe / trditve ne podpre z dokazi ter umetno ustvarja prednost za oglaševano ponudbo re:do, predmetno oglaševanje ni v skladu z določili 16. člena SOK.
• Kršitev določil 1. člena SOK: Ker je predmetno oglaševanje zavajajoče narave ni v skladu z veljavnimi predpisi na področju varstva potrošnikov, zato tudi ni v skladu z določili 1. člena SOK.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA       

Oglaševalec, družba A1 Slovenija, pritožbo v celoti zavrača kot neutemeljeno z utemeljitvijo, kot sledi.

Uvodoma

• A1 Slovenija je za namen oglaševanja znamke re:do v aprilu 2023 širši javnosti predstavila kampanjo, ki je bila zasnovana širše in je vsebovala več različnih aktivnosti. Ni se osredotočala le na aktivnost t.i. »kavč poslovalnice«, na katero se pritožba nanaša. Pri aktivnosti, ki jo, izločeno in konteksta kampanje, izpostavlja  pritožnik, gre zgolj za enega izmed oglasnih panojev v okviru kampanje.
• Namen kampanje je bil vzpostaviti neposreden stik s potencialnimi strankami na območjih s povečano gostoto ljudi (npr. na Ljubljanski tržnici, pri poslovalnici Burek Olimpija, ….). S tem namenom so bile tudi »kavč poslovalnice« postavljene na različna javna mesta,  za katera je značilna večja gostota / frekvenca ljudi (Trgi, parki, železniška postaja, itn.). Postavitve »kavč poslovalnic« na različnih lokacijah so bile kratkotrajne narave, ne več kot nekaj ur.
• Ključni cilj aktivnosti »kavč poslovalnica« je bil obveščanje javnosti o priročnosti in enostavnosti storitve re:do in njene ključne prednosti, ki je enostavno upravljanje vsega v zvezi z mobilno naročnino v eni aplikaciji: kadarkoli, kjerkoli in brez čakanja v vrsti – katerikoli vrsti – tako v poslovalnicah kot v klicnih centrih, v internih procesih obravnavanja zahtevkov, ipd.. Ključno sporočilo kampanje je bilo »Pri nas vse urediš sam-a v aplikaciji«. Besedilo, ki vključuje po mnenju pritožnika tudi sporno navedbo »Nekateri mobilni ponudnike te pustijo čakati v vrsti.« je bilo uporabljeno zgolj na oglasnih panojih ob »kavč poslovalnici«.
• Ob ogledu serije aktivnosti celotne kampanje je jasno, da jih zaznamuje lahkoten in humoren ton, kar lahko zazna tudi vsak povprečen potrošnik / uporabnik.

Domnevna kršitev določil 3. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK): Vsak povprečen potrošnik na podlagi lastnih izkušenj ve, da je pogosto in povsem običajno, da je v številnih življenjskih situacijah potrebno počakati, da prideš na vrsto (npr. v trgovini, v restavraciji, pri zdravniku, tudi pri ponudnikih mobilnih storitev, in še marsikje). Zato ni mogoče upravičeno trditi, da navedba / trditev »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« na kakršenkoli način zavaja potrošnike, da bodo ob obisku poslovalnice Telekoma Slovenije čakali v vrsti in ob tem izkorišča njihova pomanjkljivo znanje oziroma zaupanje. Še zlasti, ker je bilo sporočilo celotne kampanje in v tem okviru tudi »kavč poslovalnice« jasno in usmerjeno v osveščanje javnosti o enostavnosti in priročnosti mobilnega ponudnika re:do, da uporabniki na hiter in enostaven način vse uredijo sami v aplikaciji, tako rekoč kar z domačega kavča. Poleg tega  je bila aktivnost »kavč poslovalnica« izvedena le na šestih lokacijah v Ljubljani, ki so bile vse izbrane izključno na podlagi gostote / frekvence ljudi: na glavni avtobusni postaji, v parku Tivoli pri mini golfu, pri Mesarskem mostu na ljubljanski tržnici, na ploščadi Ajdovščina in na Prešernovem trgu. Prav tako ne drži navedba pritožnika, da je bila »kavč poslovalnica« postavljena neposredno pred vhodom v poslovalnico Telekoma Slovenije, ki se nahaja v bližini podhoda in ploščadi Ajdovščina, temveč na lokaciji, ki je zaradi postajališča mestnega prometa in bližine ožjega centra mesta zelo obiskana.

Domnevna kršitev določil 4. in 5. člena SOK: Pritožnik ocenjuje, da navedba / trditev »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« ni resnična in zato zavaja potrošnike / uporabnike. A1 Slovenija meni, da je očitek pavšalne narave in ni utemeljen, kar potrjujejo tudi rezultati neodvisne raziskave organizacije Potrošnikov Zoom ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v letih 2016 in 2019. Iz raziskave izhaja, da je v primeru klicnih centrov, tako v 2016 in 2019, čas čakanja kar pri treh mobilnih operaterjih presegal 10 minut. SOK pa v svojem 5. členu ne zahteva, da mora oglaševalec vse dokaze, ki se nanašajo na resničnost trditev navesti v oglasu, temveč zgolj, da mora zagotoviti, da bo lahko kadarkoli predložil dokazila, s katerimi bo utemeljil trditev.

Domnevna kršitev 10. člena SOK: A1 Slovenija v celoti zavrača očitek pritožnika, da gre z uporabo navedbe / trditve »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« za omalovaževanje konkurenta, Telekoma Slovenije, saj vsebuje primerjavo s prepoznavnimi konkurenti, ponudniki mobilnih storitev oziroma njihovimi storitvami, ki jih razvrednoti. Navedba pritožnika, da gre v konkretnem primeru za prepoznavne konkurente, ne drži. Navedba / trditev se nanaša na vse mobilne operaterje, vključno z oglaševalcem, A1 Slovenija, ki je bil prav tako vključen v predhodni alineji navedeno raziskavo Ker je bila aktivnost »kavč poslovalnica« v okviru kampanje re:do časovno omejena, trajala je le nekaj ur, .tudi ni mogoče zaključiti, da bi bili mobilni operaterji očrnjeni in njihove storitve razvrednotene.

Domnevna kršitev 10. člena SOK: A1 Slovenija v celoti zavrača očitek pritožnika, da gre pri navedbi / trditvi »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« za umetno ustvarjanje prednosti in omalovaževanje mobilnih operaterjev, zlasti tudi Telekoma Slovenije. A1 meni, da gre za pavšalno navedbo pritožnika, z oglaševanjem, ki je predmet pritožbe, A1 ne napada ali očrni Telekoma Slovenije, ki med drugim v oglaševanju sploh ni naveden, zato tak zaključek ni mogoč. Oglaševanje tudi ne trdi, da je storitev oz. aplikacija re:do boljša, niti je ne primerja z drugimi mobilnimi storitvam, pač pa zgolj izpostavlja prednost, da lahko z uporabo mobilne aplikacije vsak uporabnik vse storitve opravi sam, kjerkoli in kadarkoli, zato mu ni potrebno čakati v vrsti.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA
Člen 3 POŠTENOST 
3.1.
Oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.
Člen 4 RESNIČNOST
4.1.
Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije.
4.2.
Pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljena le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot tako.
4.3.
Oglaševalci lahko izrazijo svoje mnenje o čemer koli, tudi o lastnostih ali zaželenosti svojih izdelkov, a le pod pogojem, da je jasno, da izražajo svoje mnenje in ne dejstev. Trditve, ki presegajo subjektivna mnenja, so predmet dokazljivosti, kakor je opredeljeno v 5. členu.
Člen 5  DOKAZLJIVOST
5.1.
Oglaševalci morajo pred objavo oglasov poskrbeti, da bodo lahko kadarkoli predložili dokazila, s katerimi bodo lahko utemeljili vse trditve, neposredne ali posredne, izražene eksplicitno ali implicitno, ki jih je mogoče objektivno dokazati.
Člen 10 OMALOVAŽEVANJE
10.1.
V oglaševanju ni dovoljeno nepošteno in neobjektivno napadati ali razvrednotiti drugih izdelkov oz. blagovnih znamk, oglaševalcev ter njihovih oglasov ali si prizadevati, da bi jih izpostavili zaničevanju ali posmehu.
10.2.
Primerjalne trditve so sicer dovoljene, vendar oglaševanje, ki vsebuje primerjave s prepoznavnimi konkurenti ali z njihovimi izdelki, ne sme razvrednotiti ali očrniti izdelkov, blagovnih znamk, trgovskih imen, drugih razpoznavnih znakov, dejavnosti ali poslovnih okoliščin konkurenta.
Člen 16  PRIMERJALNO OGLAŠEVANJE
16.1.
Primerjanje je dovoljeno v interesu informiranja javnosti in spodbujanja konkurence pod pogojem, da je skladno z zakonskimi predpisi. 
16.2.
Primerjanje mora biti pošteno in zasnovano tako, da ni verjetno, da bi zavajalo potrošnika.
Biti mora jasno, na podlagi česa je narejen izbor, elementi primerjanja pa ne smejo biti izbrani nepošteno in tako, da bi oglaševalcem umetno ustvarili prednost. Oglaševalci ne smejo napadati ali diskreditirati drugih podjetij ali njihovih izdelkov.
Člen 1 ZAKONITOST
1.1
Temeljna odgovornost oglaševalcev je, da je njihovo oglaševanje v skladu z zakonom.
1.2
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati česa, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov.
1.3
Opredelitev, ali je oglaševanje zakonito ali ne, je predvsem pristojnost sodišč in drugih pooblaščenih organov. Skladnost oglaševanja z veljavnim pravnim redom se presoja le v primeru, ko se pritožba nanaša tudi na druga določila tega kodeksa.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 8. junija 2023 ter sprejelo razsodbo:

Pritožba ni utemeljena.

O b r a z l o ž i t e v:

Oglaševalsko razsodišče uvodoma poudarja, da se izreka izključno o skladnosti oglaševanja z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). O skladnosti oglaševanja z veljavnimi predpisi pa Oglaševalsko razsodišče ne presoja, za to nima pooblastil. O morebitnih kršitvah 1. člena Oglaševalskega kodeksa se Oglaševalsko razsodišče izreka v povezavi s kršitvami drugih določb kodeksa, saj gre za splošno napotilo oglaševalcem, da pri oglaševanju ravnajo zakonito.

Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru oglaševalca ter ogleda oglaševanja / kavč poslovalnica v okviru kampanje re:do /, ki je bilo predmet presoje, ni ugotovilo kršitev določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK).

Oglaševalsko razsodišče je v postopku presoje  prepoznalo, da je oglaševalec na kreativno drzen in lahkoten način izpostavil bistveno prednost oglaševane storitve re:do (vse potrebne korake za sklenitev naročniškega razmerja in upravljanja z njim je mogoče opraviti v aplikaciji v času in prostoru, ki ga poljubno izbere uporabnik).

Navedba »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« v ničemer ne identificira, na katere ponudnike se nanaša. Zato je predmetna trditev v tolikšni meri splošne narave, da ni predmet dokazljivosti, kot jo določa SOK v svojem 5.členu. Da trditev ni neresnična, vsaj posredno potrjujejo tudi splošno znane in tudi pričakovane izkušnje na trgu: ob obisku poslovalnic, klicih v klicne centre, … , morajo stranke / potrošniki pogosto počakati, da pridejo na vrsto. Zato tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju pritožbe, da je trditev v nasprotju z določili 4. člena SOK, ki oglaševanje zavezujejo resničnosti. Oglaševalsko razsodišče je zato presodilo tudi, da trditev »Nekateri mobilni ponudniki te pustijo čakati v vrsti.« v kontekstu celotne kampanje in njenega ključnega sporočila, ni zasnovana na način, da zavaja potrošnike in / ali izkorišča njihovo pomanjkljivo znanje oziroma zaupanje.

Oglaševalska aktivnost »kavč poslovalnica« je po zagotovilih oglaševalca potekala na šestih lokacijah v Ljubljani, za katere je značilna velika gostota ljudi (med drugim tudi na Prešernovem trgu, kjer ima poslovni prostor izmed mobilnih operaterjev le A1 Slovenija), in ne le pred poslovnim prostorom / poslovalnico Telekoma Slovenije na Ajdovščini in / ali drugimi njegovimi poslovnimi prostori.

Glede na zapisano v predhodnih odstavkih, Oglaševalsko razsodišče v aktivnosti / oglaševanju »kavč poslovalnica« ni prepoznalo elementov omalovaževanja in primerjalnega oglaševanja, ki bi kršili določila 10. in 16. člena SOK.

Oglaševalsko razsodišče                

Jaka Repanšek, predsednik