RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 318 / 3. 4. 2018
POVZETEK PRITOŽBE
Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnika, ki se nanaša na tiskani oglas "Ta metoda odstrani 97% vzrokov za uhajanje urina, popolnoma odpravi težavo v 4 tednih." oglaševalca družbe Global Group Ltd s sedežem na Komorih. Oglas je bil objavljen vsaj v dnevniku Delo, 1. 2. 2018 na isti strani kot rubrika Znanost. Pritožnik ocenjuje, da gre v oglasu za zavajajoče (zdravstvene) trditve, ki jih oglaševalec zelo verjetno ne more dokazati, v oglasu tudi ni naveden vir, ki naj bil dokazoval njihovo resničnost. Poleg tega vlagatelj meni, da gre za nedovoljeno prakso uporabe pričevanj »domnevnih strokovnjakov« in drugih posameznikov. Zato ocenjuje, da oglas krši vsaj določila 4., 5., 11., 21. in 23. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Vlagatelj je pritožbo širše utemeljil, kot sledi.
Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnika, ki se nanaša na tiskani oglas "Ta metoda odstrani 97% vzrokov za uhajanje urina, popolnoma odpravi težavo v 4 tednih." oglaševalca družbe Global Group Ltd s sedežem na Komorih. Oglas je bil objavljen vsaj v dnevniku Delo, 1. 2. 2018 na isti strani kot rubrika Znanost. Pritožnik ocenjuje, da gre v oglasu za zavajajoče (zdravstvene) trditve, ki jih oglaševalec zelo verjetno ne more dokazati, v oglasu tudi ni naveden vir, ki naj bil dokazoval njihovo resničnost. Poleg tega vlagatelj meni, da gre za nedovoljeno prakso uporabe pričevanj »domnevnih strokovnjakov« in drugih posameznikov. Zato ocenjuje, da oglas krši vsaj določila 4., 5., 11., 21. in 23. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Vlagatelj je pritožbo širše utemeljil, kot sledi.
- Uvodoma
Iz oglasa ni mogoče ugotoviti ali so ključne navedbe v njem resnične, saj ni naveden vir, kjer bi potrošnik lahko preveril njihovo utemeljenost oziroma pridobil vse potrebne dodatne informacije o oglaševanem izdelku. Uveljavljen standard je neodvisna strokovna raziskava ali znanstveni članek v mednarodno priznani znanstveni reviji. Kršitve SOK so medsebojno prepletene. Nekaj ključnih, spornih trditev v oglasu se glasi:- ta metoda odstrani 97 % vzrokov za uhajanje urina, popolnoma odpravi težavo v 4 tednih;
- celice se starajo 9-krat počasneje;
- regeneracija mišic mišičnega dna poteka 4-krat hitreje, občutljivost mehurja pa se zmanjša za 97%;
- celo do 93% redkejši obiski stranišča;
- 4-krat daljši čas med posameznim uriniranjem.
Ob smelih trditvah se postavlja vrsta vsebinskih vprašanj, ki se ob prebiranju zgornjih navedb zastavijo razumno izobraženemu bralcu. Od tega kateri so vzroki za uhajanje urina in koliko jih je, kakšna je normalna hitrost obnavljanja celic ali normalna dinamika uriniranja / obiskovanja stranišča, …. , ter ključno vprašanje, kako je bil izbran vzorec 104 žensk in 69 moških, kar je ključen podatek za presojo, ali je statistično sklepanje pravilno ali ne.
- Kršitev določil 4. in 23. člena SOK – resničnost in oglaševanje izdelkov za lepoto in zdravje
- Oseba z imenom prof. Max Randall ne obstaja, oziroma če obstaja nima ustreznih znanstvenih referenc iz področja inkotinence in / ali ne deluje na Univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji. To potrjuje poizvedba z dne 1.2.2018 v temeljni bazi znanstveno-raziskovalnih dosežkov Web of Science, ki jo je pritožnik priložil pritožbi.
- Prav tako ni mogoče preveriti, ali Max Randall naziv profesor uporablja v skladu z uveljavljenimi standardi. Posledično oglas krši določila 23. člena SOK, ki med drugim določa, da oglaševanje izdelkov za lepoto in zdravje ne sme prikazovati posameznikov, ki zbujajo vtis, da dajejo strokovne nasvete ali priporočila, razen če so za to dejansko usposobljene.
- Kršitev določil 5. in 11. člena SOK –dokazljivost ter pričevanja in sklicevanja
- Potrošnik v oglasu navedenih trditev ne more neodvisno preveriti, saj v oglasu ni navedbe domnevne raziskave / testiranja na način, kot to opredeljuje 11. člen SOK (vsaj izvajalec, velikost vzorca in datum izvedbe).
- Prav tako se ustvarja upravičen dvom v resničnost v oglasu navedenih zadovoljnih uporabnikov in možnost preverbe njunih trditev.
- Kršitev določil 21. in 23. člena SOK – oglaševanje zdravil in medicinskih pripomočkov ter oglaševanje izdelkov za lepoto in zdravje
- Pritožnik kot razumno izobražen človek razume, da so »biostimulativne kapsule«, ki so predmet oglaševanja, zdravilo v skladu z Zakonom o zdravilih.
- Oglas namreč nedvoumno namiguje, da naj bi šlo za snov, ki je predstavljena s trditvami in lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh oziroma vsaj za snov, ki izboljša fiziološke funkcije.
- Če gre torej za zdravilo, potem na oglasu manjka bistven in zakonsko predpisan element – opozorilo ministra, zato oglas ni v skladu z določili 21. člena SOK.
- V primeru, da ne gre za zdravilo ampak za prehranski dodatek, pa zdravstvene trditve te vrste niso dovoljene razen v primeru, da je oglaševalec pridobil dovoljenje ustreznega nacionalnega organa ali organa EU, kot to določa Uredba EU o zdravstvenih trditvah na živilih, kamor se uvrščajo tudi prehranska dopolnila.
- Zato oglas krši tudi določila 23. člena SOK, ki prav tako prepoveduje uporabo nedovoljenih zdravstvenih trditev pri oglaševanju izdelkov za lepoto in zdravje.
- Umestitev oglasa v okviru rubrike Znanost
Vlagatelj pritožbe tudi meni, da umestitev predmetnega oglasa na isto stran časopisa, ki je namenjena znanosti, ni korektna, saj pri potrošniku zbuja vtis, da gre za zaupanja vreden izdelek tudi z vidika znanosti. - Pritožnik v zaključku pritožbe poziva Oglaševalsko razsodišče, da v primeru, da bo ugotovilo kršitev določil SOK, z Razsodbo seznani tudi pristojne državne organe: Ministrstvo za znanost in šport (uporaba naziva prof. ob navedbi Max Randall) ter Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) pri Ministrstvu za zdravje ter Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter morebitne druge organe nadzora, ki bodo morda tudi želeli preveriti skladnost vsebine oglasa z veljavnimi predpisi.
POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA
Oglaševalec, družba Global Group Ltd, ki je prostor v mediju zakupil preko posrednika v Zagrebu, svojega odgovora na pritožbo ni posredoval in to kljub večkratnemu pozivu Razsodišča. Še več, sekretar razsodišča je le z veliko težavo sploh pridobil kontaktne podatke oglaševalca. Na oglasu navedeni telefonski številki le-teh niso hoteli posredovati, češ da za to niso pooblaščeni, spletno mesto, ki je navedeno kot vir dodatnih informacij, pa v času poizvedb ni delovalo, kar velja tudi za dan, ko je Razsodišče o primeru odločalo. V postopku so sekretarja usmerjali na vedno nov e-naslov.
DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA
UVODNO POGLAVJE - Tolmačenje
Oglaševanje je lahko prepoznano kot neskladno s tem kodeksom, če oglaševalec v postopku presoje ne odgovori na poziv Oglaševalskega razsodišča.
Člen 4 RESNIČNOST
4.3.
Oglaševalci lahko izrazijo svoje mnenje o čemer koli, tudi o lastnostih ali zaželenosti svojih izdelkov, a le pod pogojem, da je jasno, da izražajo svoje mnenje in ne dejstev. Trditve, ki presegajo subjektivna mnenja, so predmet dokazljivosti, kakor je opredeljeno v 5. členu.
Člen 5 DOKAZLJIVOST
5.1.
Oglaševalci morajo pred objavo oglasov poskrbeti, da bodo lahko kadarkoli predložili dokazila, s katerimi bodo lahko utemeljili vse trditve, neposredne ali posredne, izražene eksplicitno ali implicitno, ki jih je mogoče objektivno dokazati.
5.2.
Oglaševanje ne sme interpretirati statističnih podatkov na način, ki vzbuja napačen vtis, da je trditev splošno veljavna.
5.3.
Oglaševanje ne sme zlorabljati, napačno interpretirati ali zavajajoče navajati katerih koli tehničnih podatkov, kot so npr. rezultati raziskav ali navedki iz tehničnih in znanstvenih publikacij. V oglaševanju se znanstvena terminologija ali besednjak ne smeta uporabljati tako, da bi napačno ali zavajajoče napeljevala, da je oglaševana trditev znanstveno veljavna.
5.4.
V primeru pomembnih razhajanj med strokovnimi mnenji o trditvi v oglaševanju trditev ne sme biti prikazana kot splošno veljavna.
Člen 11 PRIČEVANJA IN SKLICEVANJA
11.1.
Oglaševanje ne sme vsebovati in se ne sme sklicevati na pričevanja, trditve ali spremno dokumentacijo, če ti niso pristni, preverljivi in relevantni. Ne smejo se uporabljati tudi v primeru, ko so zastareli ali so s časom postali zavajajoči.
11.2.
Pričevanja, trditve in dokazi, ki temeljijo na strokovnih študijah, raziskavah in podobnih gradivih, morajo biti v oglasu dodatno opremljeni z imenom izvajalca, velikostjo vzorca in datumom izvedbe.
11.3.
Oglaševalci, ki uporabljajo pričevanja, morajo priskrbeti zanje ustrezno spremno dokumentacijo in imeti podpisana ter datirana dokazila za vsa pričevanja, ki jih uporabljajo.
Pričevanje ne pomeni dokazljivosti, kot je opredeljena v 5. členu tega kodeksa. Trditve, izražene v njih, morajo biti, kjer je to potrebno, podprte z neodvisnim dokazilom o njihovi resničnosti. Pričevanja izmišljenih ali zgodovinskih oseb se ne smejo predstavljati, kot da so pristna. Trditve, ki temeljijo na pričevanju, morajo biti v skladu s kodeksom.
Člen 23 LEPOTA IN ZDRAVJE
23.1.
Oglaševanje izdelkov za lepoto in zdravje ne sme ne v sliki ne v besedi vsebovati takih predstav, ki bi lahko potrošnike zavajale glede sestave, lastnosti, pomena ali delovanja teh izdelkov. Ne sme vsebovati trditev in predstav o zdravilnih lastnostih teh izdelkov, lahko pa navaja trditve o izboljšanju stanja.
23.2.
Trditve o izdelkih za lepoto in zdravje morajo biti podprte z dokazi, pri čemer morajo oglaševalci dosledno upoštevati določila 5. člena tega kodeksa (dokazljivost). Navajanje rezultatov raziskav, testiranj ipd. neodvisnih raziskovalnih institucij je dopustno le, če te delujejo skladno z uveljavljenimi strokovnimi standardi. Navajanje teh institucij kot virov v oglasih je dovoljeno le, če je oglaševalec pridobil njihovo predhodno soglasje ali če je dano splošno soglasje za njihovo uporabo.
23.3.
Oglaševanje izdelkov za lepoto in zdravje ne sme prikazovati posameznikov, ki zbujajo vtis, da dajejo strokovne nasvete ali priporočila, razen če niso te osebe za to dejansko usposobljene.
RAZSODBA
Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 6. marca in 3. aprila 2018 in sprejelo razsodbo:
Pritožba je utemeljena.
Oglaševalsko razsodišče javno poziva oglaševalca in medij objave k takojšnjemu prenehanju objavljanja predmetnega oglasa.
O b r a z l o ž i t e v:
Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi ter ogleda oglasa, ki je predmet pritožbe ter na osnovi določila iz uvodnih poglavij SOK: »Oglaševanje je lahko prepoznano kot neskladno s tem kodeksom, če oglaševalec v postopku presoje ne odgovori na poziv Oglaševalskega razsodišča« ugotavlja, da oglas ni v skladu vsaj z določili 5., 11. in 23. člena SOK.
Oglaševalsko razsodišče se pri presoji ni opredeljevalo do resničnosti trditev v oglasu, ugotovilo pa je, da v nasprotju z določili SOK potrošnik ni napoten na ustrezni vir, ki bi potrjeval njihovo resničnost. V primeru sklicevanja na domnevnega prof. Maxa Randalla z Univerze v Cambridgeu, pa je ugotovilo, da je dokaz, ki ga je pritožbi priložil vlagatelj, verodostojna in zadostna podlaga za ugotovitev, da oglas krši določila 11. člena SOK.
Oglas ne vsebuje opozorila Ministra, ki je obvezen element oglaševanja zdravil, za katere je oglaševanje dovoljeno. Če pa pri oglaševanem izdelku ne gre za zdravilo, temveč za prehransko dopolnilo, pa uporaba zdravstvenih trditev glede na določila 23. člena SOK, ni dovoljena.
Z Razsodbo Oglaševalskega razsodišča sekretariat SOZ seznani tudi pristojne državne organe.
Oglaševalsko razsodišče
Doc.dr. Milena Fornazarič, predsednica
