RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 192 / 30.6., 25.8. in 24.9.2010

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo IUS SOFTWARE d.o.o. Ljubljana, v njenem imenu Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ki se nanaša na obsežno in dalj časa trajajočo oglaševalsko akcijo s sloganoma »Pomlad – naj vas osvobodi starih navad!« in »Si res lahko privoščite 9 krat višji strošek?«. Predmetna oglaševalska akcija za storitve oglaševalca TAX-FIN-LEX d.o.o. se je pričela najkasneje s 15.4.2010 v sledečih medijih: tedenski elektronski časopis TFL Glasnik št. 16 z dne 20.4.2010, št. 17 z dne 4.5.2010, št. 18 z dne 11.5.2010, št. 19 z dne 18.5.2010 in št 20 z dne 25.5.2010, v elektronskih obvestilih, poslanih s strani oglaševalca z dne 15.4. ter 5. in 14. 5 2010 ter v oglasu na spletnem mestu oglaševalca z dne 8.6.2010. Vlagatelj pritožbe ocenjuje da predmetna oglaševalska akcija krši določila Zakona o varstvu potrošnikov (ZVpot) ter Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP), Zakona o varstvu konkurence (ZVK) in Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Vlagatelj pritožbe je pritožbo utemeljil, kot sledi.

1. V predmetni oglaševalski akciji gre nedvomno za primerjalno oglaševanje blaga in storitev družb TAX-FIN-LEX in IUS SOFTWARE. Pritožnik posebej opozarja, da se je oglaševalec zavedal protipravnosti oglaševanja, saj v predmetni oglaševalski akciji nikjer ni izrecno imenoval svojega konkurenta, ampak je uporabil opisno opredelitev »Drugi pravni portal«, s tovrstnim izpustom izrecne navedbe konkurenta pa se ni mogoče izogniti 12c. členu ZVpot, ki določa, da je primerjalno oglaševanje tudi tisto, ki z nakazovanjem določa ime konkurenta, blago ali storitev, ki jih ponuja konkurent. Predmetna oglaševalska akcija namreč družbo IUS SOFTWARE nedvomno določno opredeli kot »Drugi pravni portal« preko jasnega nakazovanja nanjo: enkratna pristopnina ob prvi pristopnini naročništva, cena mesečnega dostopa/geslo po rednem ceniku, vrednost dokumenta v točkah. Vsi podatki se v celoti ujemajo zgolj in samo s podatki o cenah storitev vlagatelja pritožbe, ki je eden redkih ponudnikov tovrstnih storitev v Sloveniji, zato je njegova identifikacija povsem preprosta in samoumevna za vsakega povprečnega naslovnika predmetne oglaševalske akcije.
2. Drugi odstavek 12c. člena ZVpot izrecno določa kumulativne pogoje, pod katerimi je primerjalno oglaševanje dovoljeno, ki pa jih predmetna oglaševalska akcija ne izpolnjuje, saj med drugim vključuje preglednico cen storitev oglaševalca in vlagatelja pritožbe za mesečni dostop do njunih portalov, ki pa je prirejena v korist oglaševalca: cena oglaševalca se nanaša le na dostop do posameznega dela portala, cena pritožnika pa ne upošteva cene v posebni akciji, ki jo je pritožnik prav tako sprožil. Predmetna oglasna akcija namenoma opušča posebno akcijo pritožnika in z navajanjem napačnih podatkov zavaja uporabnike. Prav tako ne drži trditev, da je portal oglaševalca vsebinsko širši, saj je portal vlagatelja pritožbe dejansko obsežnejši od oglaševalčevega. Oglaševanje, ki je predmet pritožbe me drugim navaja, da portal TAX-FIN-LEX ponuja vso zakonodajo in vse podzakonske predpise v obliki čistopisov v časovnici, da vsebuje zakonodajo EU in sodno prakso EU, dostop do raznih strokovnih člankov, izračunov obresti in terminološke slovarje, kar pa dejansko ponuja le portal IUS Info, portal TAX-FIN-LEX pa pogosto le povezavo do spletnih strani drugih družb, kar ne gre enačiti s ponujanjem lastnih podatkovnih baz.
3. Ker del uporabnikov pravnih podatkovnih baz uporablja te podatkovne baze za namene izven njihove poklicne ali pridobitne dejavnosti, je v skladu s prvim odstavkom 12b. člena ZVPot zavajajoče oglaševanje šteti tudi za zavajajočo poslovno prakso v smislu določb ZVPNPP.
4. Predmetna oglasna akcija predstavlja tudi nelojalno konkurenco, ki jo prepoveduje ZVK, saj je oglaševalec postopal zavajajoče v razmerju do uporabnikov in se posluževal prepovedane oblike primerjalnega oglaševanja, s tem pa neskladno z dobrimi poslovnimi običaji, ki jih določa 13. člen ZVK. Oglaševalec je v predmetni oglasni akciji ravnal v škodo svojim konkurentom, kupce oz. uporabnike je pridobival na nepošten način preko navajanja zavajajočih informacij. Cilj predmetnega oglaševanja je (na zavajajoč in prepovedan način) pritegniti in prepričati uporabnike portala vlagatelja pritožbe, da prestopijo na domnevno cenejšo uporabo navidezno enakopravnega portala oglaševalca. Ravnanje oglaševalca je takšne narave, da bi vlagatelju pritožbe vsaj utegnilo povzročiti škodo.
5. Predmetno oglaševanje zaradi kršenja določb ZVPot, ZVPNPP in ZVK hkrati pomeni tudi kršenje določb 1. Člena SOK. Zaradi netočnih navedb je kršen tudi 4. člen SOK, iz razlogov neskladnosti z določbami ZVPot in namernega zavajanja potrošnikov pa primerjalno oglaševanje eklatantno krši zlasti 16. člen SOK.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec, družba TAX-FIN-LEX, v svojem odgovoru na pritožbo le-to v celoti zavrača kot neutemeljeno z obrazložitvijo, kot sledi.

1. Že od vstopa oglaševalca na trg pravnih in ostalih poslovnih informacij leta 2005 se vlagatelj pritožbe, do tedaj edini tovrstni ponudnik v Sloveniji, ne more sprijazniti s konkurentom. Oglaševalec z namenom osvetlitve predmetne obravnave v svojem odgovoru uvodoma podaja nekatere primere spornega ravnanja vlagatelja pritožbe, ki je bilo s strani oglaševalca prijavljeno in obravnavano na več drugih institucijah.
2. Vlagatelj pritožbe navaja, da gre v predmetni oglaševalski akciji za primerjalno oglaševanje, čeprav je konkurent imenovan z nazivom »drugi pravni portal«. V skladu z 12.c členom ZVPot je primerjalno oglaševanje dovoljeno, v predmetni oglaševalski akciji pa so v celoti izpolnjeni vsi pogoji, našteti v 2. odstavku 12.c člena ZVPot zato oglaševalec v celoti zavrača trditve pritožnika, da predmetna oglaševalska akcija v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZVPot predstavlja prekršek. Tax-fin-lex primerja svojo ceno za dostop do pravnega dela portala (LEX), ki znaša 62,5 €/ uporabnika/mesec, kar se vidi iz naštetih vsebin v tabeli iz akcije pod naslovom »Obseg vsebine in cene«, podnaslov: »I. Pravne vsebine«, kjer so naštete v glavnih vsebinah vse pravne vsebine, ki jih ponuja v okviru svojega Pravnega paketa LEX po ceni 62,5 €. Ta del vsebine je direktno primerljiv z vsebino pravnega portala Ius-Info, katerega redna cena za mesečni dostop znaša 97,65 €.
3. Primerjava se nanaša izključno na zakone, ki predstavljajo 80 % vseh vpogledov v podatke portala in zato predstavljajo njegovo največjo dodano vrednost. Tax-fin-lex ne primerja cen posebnih ponudb/prodajnih akcij, v tem primeru bi cena Tax-fin-lex bila še 15% nižja. Namen primerjave je bil zgolj opis vsebin in osnovnih cen mesečnega dostopa s ciljem, da se kasneje pokaže kakšna enota istovrstnega podatka se dobi pri vsakem od primerjanih portalov za njuno osnovno ceno. Glavno sporočilo predmetne prodajne akcije torej je, da lahko uporabnik na portalu družbe Tax-fin-lex vpogleda oz. prenese 125 zakonov, na portalu IUS Info pa 34 zakonov. Čistopisi zakonov na obeh portalih so popolnoma enaki in zato primerljivi, kar pomeni, da dobi uporabnik na portalu družbe Tax-fin-lex devetkrat več zakonov oz. pri vlagatelju pritožbe plačuje devetkrat več. Iz navedenega izhaja, da je oglaševalec oglaševal skladno z določili ZVPot.
4. Portala, ki sta predmet primerjave, sta po vsebini popolnoma primerljiva, sicer javna uprava ne bi mogla izvajati javnih razpisov na katere se lahko prijavita oba konkurenta. Portal IUS info se razlikuje le po tem, da v svojih podatkovnih bazah razpolaga s podatkovno bazo člankov iz revije Pravna praksa, Podjetje in delo ter Pravnik, ki jih izdaja GV Založba d.o.o., ki je v 100 % lasti družbe IUS SOFTWARE in jih zato na portalu družbe Tax-fin-lex ni mogoče dobiti. V ta namen je bila izdana odločitev Državne revizijske komisije, ki javni upravi določa, da morajo zaradi tega javne razpise izvajati v 2 ločenih sklopih. Vsi ostali dostopi do podatkovnih baz pa so enakovredni, njihova podrobna primerjava pa ni bila predmet oglaševanja. Primerjalna tabela iz dokaznega materiala vlagatelja pritožbe pa je v toliko točkah lažna in žaljiva ter nepopolna, da bo zagotovo dobra osnova za bodoče postopke pred ustreznimi organi.
5. Oba portala sta primerljiva v njunih osnovnih značilnostih, kar je v predmetnem oglasu tudi navedeno, s tem ko so našteti glavni sklopi vsebin, ki jih mora pravni sistem vsebovati in Primerjalno tabelo, ki je bila priloga pritožbi Oglaševalskemu razsodišču, smo kljub dejstvu, da se z vsiljeno primerjavo s strani družbe IUS SOFTWARE ne strinjamo, saj je zavajajoča in netočna, poleg tega pa tudi ni predmet oglaševanja, izpolnili oz. podali komentarje k posameznim postavkam. Tovrstne tabele in naštete vsebine ter lastnosti sistemov so vedno subjektivne, zato je potrebno vedeti kdo jih je sestavljal, saj vsak poudarja predvsem tisto kar ima on, konkurenca pa ne. V ta namen smo tudi mi pripravili tabelo primerjave med portaloma, kjer smo navedli samo tiste značilnosti in vsebine portala, ki jih obsega samo naš portal, portal pritožnika pa ne.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 4 RESNIČNOST

4.1. Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije.

4.2. Pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljena le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot tako.

4.3. Oglaševalci lahko izrazijo svoje mnenje o čemer koli, tudi o lastnostih ali zaželenosti svojih izdelkov, a le pod pogojem, da je jasno, da izražajo svoje mnenje in ne dejstev. Trditve, ki presegajo subjektivna mnenja, so predmet dokazljivosti, kakor je opredeljeno v 5. členu. Člen 16 PRIMERJALNO OGLAŠEVANJE

16.1. Primerjanje je dovoljeno v interesu informiranja javnosti in spodbujanja konkurence pod pogojem, da je skladno z zakonskimi predpisi.

16.2. Primerjanje mora biti pošteno in zasnovano tako, da ni verjetno, da bi zavajalo potrošnika. Biti mora jasno, na podlagi česa je narejen izbor, elementi primerjanja pa ne smejo biti izbrani nepošteno in tako, da bi oglaševalcem umetno ustvarili prednost. Oglaševalci ne smejo napadati ali diskreditirati drugih podjetij ali njihovih izdelkov.

16.3. Trditev, da je kateri koli izdelek boljši od drugih, je dovoljena samo, kadar je jasno podprta z dokazi. Namigovanje na večvrednost ali presežni status izdelka, kot npr. »številka ena«, »vodilni«, »največji« in podobno, mora biti podprto s konkretnimi podatki.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 30. junija, 25. avgusta in 24. septembra 2010 in sprejelo razsodbo

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče oglaševalca javno poziva, da preneha z objavljanjem predmetnega oglaševanja do uskladitve z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

O b r a z l o ž i t e v:
Na podlagi posredovanih informacij pritožnika in oglaševalca ter ogleda oglaševanja, ki je predmet pritožbe, Oglaševalsko razsodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na trditev, da je storitev TAX-FIN-LEX devetkrat cenejša od storitve drugega ponudnika. Oglaševalec v postopku presoje Oglaševalskemu razsodišču ni posredoval dokazov, ki bi potrdili resničnost predmetne trditve. Zato oglaševanje ni skladno z določili 4. in 16. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Oglaševalsko razsodišče
Cene Grčar, predsednik