DomovOglaševalsko RazsodiščeArhiv RazsodbRazsodba oglaševalskega razsodišča št. 167/ 22.04.2009

Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 167/ 22.04.2009

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo Radia Center d.o.o. iz Ljubljane glede serije tiskanih oglasov »Najbolj poslušan komercialni radio v Sloveniji – Radio 1« oglaševalca Infonet media d.d. iz Ljubljane. Pritožnik ocenjuje, da je serija oglasov, ki je bila objavljena v različnih tiskanih medijih od 16. do 19. februarja 2009, zavajajoč in zato krši določila 2., 4. in 5. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Pritožbo je širše utemeljil.

  1. Oglaševalec v predmetni seriji oglasov uporablja naziv radio, kar dejansko ni, ampak gre v primeru regionalne radijske mreže Radio 1 za združbo povezanih izdajateljev radijskih postaj pod uradnim imenom Regionalna radijska mreža Radio 1. Iz javno dostopnega Registra RA in TV frekvenc na uradni spletni strani APEKa, www.apek.si pa so med drugim razvidne frekvence, na katerih se oddaja program regionalne radijske mreže Radio 1. Iz iste evidence je razvidna tudi časovna delitev programa – medija ter čas oddajanja posameznega programa – medija oz. oddajanja programa regionalne radijske mreže Radio 1. Zakon o medijih (ZMed) v prvi točki 83. člena definira ime tovrstnih povezav kot regionalna ali nacionalna mreža povezanih izdajateljev.
  2. Navedeni so podatki poslušanosti brez navedbe imen pridruženih radijskih postaj oz. imen pridruženih medijev k regionalni radijski mreži Radio 1. Hkrati naročnik namenoma zavaja potrošnike ter s tem na nelojalen način škodi drugim oglaševalcem s tem, ko v grafu ne navaja obdobja izvedenih ter upoštevanih meritev za posamezno pridruženo radijsko postajo, katere je v letu 2008 pridruževal v različnih časovnih obdobjih.
  3. Oglaševalec ne navaja datuma pristopa posameznega medija k regionalni radijski mreži Radio 1, kar lahko vpliva na podatke poslušanosti regionalne radijske mreže Radio 1 ter percepcijo in razumevanje oglasa s strani potrošnika
  4. Glede na to, da gre v primeru regionalne radijske mreže Radio 1 za časovno delitev radijskega programa, kar je razvidno iz Registra RA in TV frekvenc, je predmetna serija oglasov zavajajoča, saj v viru podatkov ne definira časovnega okvira podatkov iz česar potrošnik sklepa, da veljajo podatki za časovno obdobje predvajanja od 00 -24 ure, kar ni res.
  5. Uporabljena je definicija »Najbolj poslušan komercialni radio v Sloveniji2, pri tem pa s svojim signalom ne pokriva celotne Slovenije, prav tako ni najbolj poslušana v vseh kriterijih po Sloveniji ter v vseh starostnih skupinah - v predmetni seriji oglasov je navedena poslušanost radijskih programov na območju celotne Slovenije.
  6. Uporabljena je definicija »najbolj poslušan«, medtem ko prikazujejo podatki v raziskavi NRB 2008 doseg radijskih postaj.
  7. Oglaševalec dokazuje in prikazuje trditev »najbolj poslušan« z UNIJO podatkov na bazi slovenskih krajev in starostnih skupin v katerih ni najbolj poslušana oz. sploh ne oddaja, predmetna serija oglasov pa vzbuja občutek, da je radijska mreža Radio 1 najbolj poslušan komercialni radio v vseh starostnih skupinah. Podrobnejši razrez podatkov poslušanosti radijskih postaj NRB 2008 pokaže, da program radijske mreže Radio 1 ni najbolj poslušan v vseh ciljnih skupinah.
  8. Oglaševalec v predmetni seriji oglasov prikazuje podatke poslušanosti na območju celotne Slovenije, brez navedbe podatkov o ciljni skupini na kateri so prikazani podatki – kraji, saj s svojim signalom pokriva zgolj 85% prebivalcev Slovenije. Predmetna serija oglasov vzbuja občutek, da je regionalna radijska mreža Radio 1 najbolj poslušan komercialni radio v vsakem kraju v Sloveniji. Podrobnejši razrez podatkov poslušanosti radijskih postaj NRB 2008 pokaže, da program radijske mreže Radio 1 ni najbolj poslušan v vseh krajih po celotni Sloveniji.
  9. Z uporabo metod, kot jih je v oglasu navedla regionalna radijska mreža Radio 1 je bila predmetna serija oglasov oblikovana tako, da je izkoriščala pomanjkljivo izkušenost oz. znanje potrošnikov (poslušalcev) in je s tem zavajala potrošnike ter na nelojalen način škodila drugim oglaševalcem.

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA

Oglaševalec Infonet media d.d. v svojem odgovoru na pritožbo le-to v celoti zavrača kot neutemeljeno z obrazložitvijo, kot sledi.

  1. Oglaševalec je objavil javno dostopne podatke NRB in vanje ni posegal. V predmetni seriji oglasov smo objavili podatke, ki jih je na tiskovni konferenci dne 23. 01. 2009 javno predstavil predstavnik družbe Valicon, ki opravlja neodvisno raziskavo NRB.
  2. Radio 1 je program, ki ga izdaja več izdajateljev v okviru mreže po 83. členu ZMed in se kot tak po zakonu obravnava kot enoten radijski program. ZMed namreč ne določa izdajatelja radijske postaje, ampak izdajatelja radijskega programa. Če ne sledimo izrazom v ZMed je to sicer eno in isto, saj večina prebivalcev RS v pogovornem jeziku govori o tem katero radijsko postajo kdo posluša in hitro se zgodi, da napišemo radijska postaja namesto radijski program, ker je to na nek način eno in isto. Torej v nobenem primeru ne moremo šteti za zavajanje, če nekdo napiše radijska postaja ali pa radio namesto radijskih program.
  3. Trditev vlagatelja pritožbe, da bi morali v objavi raziskave NRB navesti celotno združbo postaj povezanih v mrežo ne drži. 83. člen Zakon o medijih v svojem tretjem odstavku jasno določa: (3) »Regionalna ali nacionalna mreža iz tega člena se glede programskih zahtev in omejitev iz 5. oddelka tega poglavja obravnava kot enoten televizijski ali radijski program...« Mreža se torej po določilih ZMed obravnava kot enoten radijski program. Zato je nesmiselno zahtevati in je tudi v nasprotju z zakonom, da bi moral Radio 1 ob vsaki objavi navajati kdo so člani te mreže. Večina medijev v Sloveniji ne uporablja celotnega naziva pod katerim so vpisani v razvid medijev, saj je lažje uporabljati skrajšano ime. Uporaba skrajšanega imena ni nikakor zavajajoča, saj uporabnik točno ve za kateri program gre. Tudi iz Registra RA in TV frekvenc na uradni spletni strani APEK-a je jasno razvidno, da program, ki nastaja v mreži nosi ime Radio 1.
  4. Trditev vlagatelja pritožbe, da »oglaševalec prikazuje podatke poslušanosti na območju celotne Slovenije, brez navedbe podatkov o ciljni skupini na kateri so prikazani podatki – kraji, saj s svojim signalom pokriva zgolj 85% prebivalcev Slovenije« ne drži, saj podatki v predmetni seriji oglasov navajajo vse za razumevanje raziskave relevantne podatke: starost (10-75), čas izvajanja raziskave (3. 1. do 31.12.2008), območje (celotna Slovenija) in numerus (6.316). Kraj ne more biti ciljna skupina, lahko je eventualno določeno geografsko območje, ki je v primeru NRB celotna Slovenija. Zakaj bi oglaševalec moral naštevati kraje, ki se nahajajo na območju celotne Slovenije, saj je to jasno razvidno iz formulacije »celotna Slovenija«? Prav tako pa nobena radijska postaja v Sloveniji ne pokriva 100% prebivalstva zato 100% pokritost ne more biti pogoj, da je nek radijski program najbolj poslušan. Tudi sicer je NRB nacionalna raziskava, torej meri nacionalni doseg/poslušanost. Nacionalni pa pomeni merjenje tega, kateri radio posluša večina prebivalcev RS. O tem kateri program je najbolj poslušan torej ne odloča pokritost Slovenije s signalom, ampak to, kateri program posluša največ prebivalcev RS, ne glede kje se ta program sliši in kje ne. V predmetni seriji oglasov tudi sicer ni nikjer navedeno, da je Radio 1 najbolj poslušan v vseh krajih, je pa najbolj poslušan v Sloveniji. Tudi prva dva nacionalna programa Radia Slovenija s svojim program ne pokrivata celotne Slovenije pa sta najbolj poslušana radijska programa.
  5. Tako kot vlagatelj pritožbe v svojih raziskavah ne objavlja datumov, kdaj je pridobil posamezno frekvenco in s tem vplival na svojo poslušanost, tako teh datumov tudi ne objavlja noben drug medij. Torej če noben medij v raziskavah ne objavlja datumov kdaj je pridobil novo frekvenco, ki je povečala njegov doseg, tako ne vidim razloga, da Radio 1 objavlja, kdaj se mu je s svojo frekvenco pridružil posamezni izdajatelj.
  6. NRB je nacionalna raziskava branosti, ki prikazuje poslušanost radijskih postaj, ki se meri z dnevnim dosegom; Če NRB predstavlja poslušanost je logično, da je prvi tisti, ki je najbolj poslušan oziroma ima največji doseg. Potrošnik zato pravilno sklepa, da veljajo podatki za 24 ur, saj dnevni doseg pomeni, kaj smo poslušali včeraj. Kdaj in od katere do katere ure pa program oddaja pa v taki raziskavi ni potrebno navajati. Dnevni doseg ne določa ure, ampak število in odstotek ljudi, ki so včeraj poslušali določen radijski program vsaj določen čas. Navajanje ure oddajanja posameznega programa ne vpliva na izid.
  7. V predmetni seriji oglasov ne prikazujemo nobene UNIJE podatkov na bazi slovenskih krajev, ampak javno objavljene in dostopne podatke NRB.
  8. Tudi drugi mediji, ko povzemajo NRB v svojih člankih ugotavljajo, da je Radio 1 najbolj poslušan komercialni radio.
  9. Dejstvo je, da ima radijski program Radio 1 po raziskavi NRB v letu 2008 med komercialnimi radijskimi programi največji dnevni doseg in je zato tudi najbolj poslušan komercialni radio. Oglaševalec v predmetni seriji oglasov torej ni zavajal ampak je samo objavil to, kar je objavil NRB in tiskani mediji.

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 22. aprila 2009 in sprejelo razsodbo

Pritožba ni utemeljena.

Obrazložitev:

Na podlagi posredovanih informacij pritožnika in oglaševalca ter ogleda predmetnega oglasa Oglaševalsko razsodišče ugotavlja, da le-ta ne krši določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Oglaševalec Infonet media je v predmetnem oglasu korektno povzel podatke iz Nacionalne raziskave branosti – NRB, ki so bili tudi javno predstavljeni ter v oglasu pravilno navedel vir (raziskavo), iz katere trditev »Najbolj poslušan komercialni radio v Sloveniji. Radio 1.« izhaja.

Oglaševalsko razsodišče
Cene Grčar, predsednik