Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 140/05. 04. 2007
POVZETEK PRITOŽBE
Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo potrošnice, ki se nanaša na oglaševalsko akcijo "Zdravje je naša briga." Vlagateljica pritožbe meni, da "briga" ni slovenska beseda in zato slogan akcije moteč in neprimeren. Ocenjuje, da se je v enaki meri kot germanizmov potrebno izogibati tudi srbohrvatizmov.
POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA
Oglaševalec dm-drogerie markt d.o.o. v svojem odgovoru na pritožbo, le-to v celoti zavrača kot neutemeljeno z naslednjo obrazložitvijo:
- Akcijo "Zdravje je naša briga" podjetje dm organizira v sodelovanju z izbranimi partnerji. Njen osnovni namen je osveščanje, informiranje in spodbujanje zdravega načina življenja vsakega posameznika s pomočjo preventive, zdrave prehrane, gibanja in nege telesa. Akcija ima tudi humanitarni značaj. Sodelovanje v akciji je brezplačno in ni pogojeno z nakupom.
- Menimo, da beseda ťbrigaŤ, ki so jo uporabili v sloganu akcije v pozitivnem smislu, ni sporna. Beseda "briga" ni "srbohrvatizem", kot ocenjuje vlagateljica pritožbe.
- Besedo "briga" poznata tako Slovenski pravopis kot tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika.V večini primerov se beseda "briga" vedno bolj uporablja z nikalnico ali drugimi besednimi zvezami, ki delujejo proti pomensko (npr.: me nič ne briga, deveta briga, zadnja briga, …), v pozitivnem smislu pa raba peša. V sloganu pa se "briga" pojavi v pozitivnem smislu, zato tudi pritegne večjo pozornost, kar pa je bil tudi namen, saj ljudje radi pozabljamo, da zdravje ni vselej samoumevno. Z uporabo te besedne zveze smo želeli opomniti na pomen skrbi za zdravje in na dejstvo, da je posameznik najpomembnejši člen, ki lahko stori za svoje zdravje največ.
- Za dodatno razlago glede izvora in uporabe besede "briga" smo se obrnili na Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni profesor dr. Marko Snoj je posredoval strokovno mnenje, katerega del z njegovim dovoljenjem citiramo: "Slovenska (ljudska in knjižna) beseda "briga" ni hrvatizem, kot vam očitajo, ampak smo Slovenci in Hrvati besedo prevzeli iz italijanščine. Šolska puristična vzgoja je pač povzročila, da so italijanizem "briga" preganjali in ga zamenjevali z besedo "skrb", ki pa je pristno slovenska. Vendar se zamenjava ni povsem posrečila. Tako npr. ne bo nihče preganjal besede "brezbrižen", čeprav je izpeljana iz briga; to pa zato, ker je beseda "brezskrben" zaradi lastnega pomena ni mogla izpodriniti. Iz tega dodatno sledi, da pomen besede "briga" še zdaleč ni enak pomenu besede "skrb". "Brigo" bi torej lahko preganjali zato, ker je italijanskega izvora. Ali naj zato preganjamo tudi "mizo, solato, soline, majaron" in še sto in sto drugih? Verjetno bi se celo najbolj ogorčen nasprotnik strinjal, da morajo te besede ostati v slovenskem jeziku."
- Prepričani smo, da je iz vsega navedenega razvidno, da je pritožba potrošnice neutemeljena.
DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA
Člen 2: zakonitost
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati ničesar, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov.
RAZSODBA
Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 5.4.2007 in sprejelo razsodbo:
Pritožba ni utemeljena.
Obrazložitev:
Oglaševalsko razsodišče uvodoma poudarja, da Slovenski oglaševalski kodeks ne vsebuje določil glede rabe slovenskega jezika, saj rabo slovenskega jezika določajo zakonski predpisi RS, ki jih je Oglaševalsko razsodišče upoštevalo pri odločanju o predmetni pritožbi.
Na podlagi posredovanih informacij in ogleda oglaševalskih sporočil v okviru oglaševalske akcije "Zdravje je naša briga." je Oglaševalsko razsodišče presodilo, da je slogan oglaševalske akcije "Zdravje je naša briga" v slovenskem jeziku in kot tak skladen z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Besedo "briga" najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, primernosti njene rabe pa v strokovnem mnenju pritrjuje tudi prof. dr. Marko Snoj.
Oglaševalsko razsodišče
Gordana Petek Ivandič
Predsednica OR
