Načrt za okrevanje in odpornost – kdo kroji javno agendo?

Okrevanje in odpornost sta lepi besedi, tako zelo relevantni za trenutne čudne čase. Če zbolimo, si vsi prizadevamo hitro okrevati in se vrniti nazaj na stare obrate. Še več, želimo si razviti odpornost na morebitne prihajajoče bolezni. Zdi se, da je ta preprost obrambni mehanizem že od nekdaj vgrajen v človekovo intimno delovanje!

Zakaj ga je torej tako težko implementirati, ko gre za družbo kot celoto?

V Klipingu smo tokrat pogledali, kako se v medijih pojavlja Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), katerega namen je, da nas kot družbo okrepi po hudi bolezni (pandemiji koronavirusa) in naredi bolj odporno na prihajajoče krize. Zanimalo nas je, kdo o tem največ govori in v kakšnem kontekstu? Koliko mediji o tem poročajo in kaj so vzvodi, da jo sploh postavljajo na javno agendo?

Analitični izsledki so nas presenetili vsaj v teh pogledih:

• Pričakovali smo, da bo to predvsem gospodarska tema, a ugotovili, da je v prvi vrsti politična.
• Čeprav je običajno pridobivanje finančnih sredstev iz malhe EU nekaj pozitivnega, se NOO pojavlja predvsem v negativnem kontekstu - služi kot “jabolko spora” med koalicijo in opozicijo.
• Bolj kot o priložnostih se govori o konfliktih in nestrinjanju.
• Gospodarstvo ima pri tem zelo malo besede.

Podrobnosti si lahko ogledate v raziskovalnem poročilu na tej povezavi. Če ste že rahlo naveličani negativnih informacij, sporov in obtoževanja (o čemer priča prej omenjeno poročilo), pa naše izsledke morda lahko uporabite kot platformo za razpravo, kaj imate lahko od NOO v vaši organizaciji? Oziroma, kaj lahko kot korporativni ali tržni komunikatorji storite, da pomagate k odpornosti vaših podjetij, z NOO ali brez.