RAZSODBA OGLAŠEVALSKEGA RAZSODIŠČA ŠT. 293 / 12. 4. 2017

POVZETEK PRITOŽBE

Oglaševalsko razsodišče je prejelo pritožbo PIC, pravno informacijskega centra iz Ljubljane, ki se nanaša TV oglas za kondome Durex oglaševalca družbe Reckitt Benckiser. Pritožnik meni, da je trditev »V Sloveniji se vsak dan 11 žensk odloči za splav.« neresnična in zato zavajajoča ter kot taka v nasprotju z določili 4.1. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK). Meni tudi, da je sporočilo oglasa, da kondomi zagotavljajo varno spolnost, zavajajoče, saj oglas ne vključuje podatka, da kondom ni 100 % zanesljiva kontracepcija, zato oglas ni v skladu z določili 3.2. člena SOK. Prav tako ocenjuje, da oglas ni v skladu z določili 2.3. člena SOK. Vlagatelj je pritožbo širše utemeljil, kot sledi.

• Kršitev 4.1. člena SOK. Oglas zaradi zavajajoče opustitve zavaja ali bi lahko zavedel potrošnika. Iz trditve v oglasu izhaja, da se v Sloveniji vsak dan 11 žensk odloči za splav. V celotnem kontekstu oglasa, katerega končno in osrednje sporočilo je, da je za preprečevanje nezaželenih nosečnosti najboljša zaščita kondom, je besedilo zavajajoče. 
  • V oglasu so za izračun dnevnega povprečja na letni ravni opravljenih splavov uporabljeni podatki o številu "dovoljenih splavov" na portalu NIJZ (v letu 2014 je bilo v Sloveniji 4060 dovoljenih splavov). 
  • V statistični kategoriji "dovoljeni splavi" se ne vodijo zgolj splavi kot posledica neželenih , nosečnost (odločitev za prekinitev nosečnosti kot posledice neuporabe zaščite oz. neuspešno prekinjenega spolnega odnosa), pač pa vključuje tudi splave, ki jih ženske morajo opraviti zaradi medicinskih indikacij, bodisi pri plodu, bodisi pri materi. Podatek torej vključuje tudi sicer načrtovane in želene nosečnosti, ki so bile prekinjene zaradi medicinskih indikacij.
  • Po našem mnenju bi smel naročnik, če sploh, za izpolnitev kriterija poštenega, ne-zavajajočega oglaševanja, uporabiti zgolj statistične podatke o številu splavov, ki so posledica nezaščitenih spolnih odnosov. Kot razumemo pravila Slovenskega oglaševalskega kodeksa, sme oglaševalec uporabljati zgolj točne, natančne in pravilno tolmačene podatke. V kontekstu oglasa in za namen trženja izdelka za preprečevanje nosečnosti, torej zgolj tiste, ki niso bile načrtovane, želene. 
  • Oglaševalec daje občutek, da bi bilo mogoče splave preprečiti zgolj z uporabo zaščite, s čimer pa izključuje vse medicinsko indicirane splave, ki pa jih v statističnem podatku sicer zajema. 
• Kršitev 3.2. člena SOK. Besedilo oglasa v delu, ki navaja: "Prekinjen spolni odnos ni varen način kontracepcije. Uporabite varno kontracepcijo." potrošnika zavaja, saj ga je mogoče sporočilo razumeti kot trditev, da je kondom povsem učinkovit. Kondomi pa dokazano niso 100% učinkoviti. Enako kot je navedeno na embalaži, bi moralo biti navedeno tudi v oglasu: učinkovitost uporabe kondoma - npr. 98 %.   
• Kršitev 2.3. člena SOK. 
  • Oglas sprva prikaže predigro, v kateri ženska moškega opozori na uporabo kondoma, a jo ta zavrne, češ da ima situacijo pod kontrolo. V drugem delu pa odločitev za splav v celoti pripiše ženski, s čimer vso odgovornost za nezaščiten spolni odnos, v očeh gledalca, prenese na žensko.
  • Ženske so tako v oglasu postavljene v položaj, ko se njihova odločitev za splav ocenjuje zgolj kot neuspešno opravljen test o varni rabi kontracepcije. Splav ne more in ne sme biti podvržen spolnim podukom proizvajalcev kondomov, saj gre za človekove pravice, te pa vključujejo tudi pravico do dostojanstva.
  • V kolikor se oglaševalec odloči svoje oglaševanje naslanjati na tako intimno pravico žensk, temeljno človekovo pravico, mora pri tem izkazati najvišji standard občutljivosti za to temo in varovati dostojanstvo žensk. Podatek o splavih pa je v tem oglasu namenjen zgolj šokiranju in spodbujanju odpora do splava.
  • Pravica do svobode govora je v tem primeru omejena s pravico žensk do dostojne obravnave pri sprejemanju življenjsko pomembnih in izrazito čustveno težkih odločitev.
  • Človekovo dostojanstvo je sicer varovano tudi z Zakonom o medijih. 
• Nadalje pritožnik opozarja, da je potrebno pri presoji skladnosti predmetnega oglaševanja z določili SOK posebno pozornost nameniti določilom 2.6. člena, ker:
  • je splav del najbolj intimnega dela življenja posameznika, ženske, zato ne bi smel biti uporabljen za pospeševanje prodaje izdelkov, četudi vlagatelj pritožbe uporabo vseh oblik zaščite podpira.
  • Pravica do splava je v pravnem sistemu RS visoko varovana, zaščitena je s 55. členom Ustave. Oglas pa daje vtis, kot da gre za nespametno ravnanje žensk, ki se "kar dnevno" odločajo za splav, kar bi lahko z nekaj več "premišljenosti" sicer preprečile. Pravica do splava je ena najpomembnejših pravic žensk za dejansko uresničevanje enakosti spolov.
  • Najpogostejši razlogi za splav, poleg medicinsko indiciranih splavov, so tako nezmožnost skrbi za otroka (ženske, ki bi zaradi rojstva postale samohranilke, ženske, ki že imajo otroke, mladoletnice, socialno ogrožene ženske), strah pred izgubo službe, posilstvo. Nosečnosti pa so brez dvoma tako posledica neuporabe zaščite kot tudi neučinkovita zaščita, zato je enostranska interpretacija oz. impliciranje zavajajoče in nedopustno.
• Pritožnik je kot dopolnilo / prilogo pritožbi posredoval tudi neformalno pojasnilo NIJZ: »V kategorijo dovoljenih splavov sodijo vsi splavi, ki so umetno sproženi, tudi če gre za medicinsko indikacijo. Ženski do 10. tedna nosečnosti razloga, zakaj želi prekinitev nosečnosti, ni potrebno navajati. Po desetem tednu je z razlogi seznanjena komisija, ki o primeru odloča, vendar se ti podatki na nacionalni ravni ne zbirajo. Na nacionalni ravni beležimo le podatek ali je šlo za medicinsko indikacijo (bolezen matere, anomalija ploda), vendar ti podatki niso povsem zanesljivi.«

POVZETEK ODGOVORA OGLAŠEVALCA 

Oglaševalec, družba Reckitt Benckiser, v svojem odgovoru pritožbo v celoti zavrača kot neutemeljeno z obrazložitvijo, kot sledi.

• Trditev »V Sloveniji se vsak dan enajst žensk odloči za splav.« temelji na uradnih in javno dostopnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (RS NIJZ), kot je bilo priporočeno s strani SOZ / Oglaševalskega razsodišča. V oglasu ne trdimo, da se enajst žensk odloči, za prekinitev neželene nosečnosti, sporočamo le, da se vsak dan enajst žensk odloči za splav. Kar je v skladu s pojasnili k podatkom na spletnem mestu. Zbirka podatkov o fetalnih smrtih v statističnih letih namreč vključuje le podatke o dovoljenih splavih, podatki o tem, koliko od zavedenih se nanaša na nenačrtovane nosečnosti in koliko je medicinsko indiciranih pa niso na voljo. V oglasu tudi ne trdimo, da se enajst žensk odloči, za prekinitev neželene nosečnosti, sporočamo le, da se vsak dan enajst žensk odloči za splav. Za presojo skladnosti trditve z določili SOK smo zaprosili Oglaševalsko razsodišče pri SOZ, ki je k trditvi podalo pozitivno mnenje.
• V oglasu ni trditve, da je uporaba kondoma 100% zanesljiva oziroma najbolj varna oblika  kontracepcije. Priporočamo le, da se uporabi varna oblika kontracepcije. Kondom zagotovo sodi v to kategorijo. Poleg tega nobena oblika kontracepcije ni 100 %, zagotovo pa je prekinitev spolnega odnosa najmanj varna. Zato ne prepoznavamo potrebe /obveznosti, da se v oglasu navede, da kondom ni 100 % zanesljiva zaščita, saj tega v oglasu ne trdimo.
• Oglas v ničemer ne navaja ali namiguje, da je ženska odgovorna za nezaščiten spolni odnos. Glede na to, da v oglasu nastopata tako moški kot ženska, je moč sklepati, da je odgovornost obojestranska. Vsekakor pa smo želeli poudariti, da je - ne glede na to, da je odgovornost na obeh straneh – ženska tista, ki se mora soočiti s stresnimi in neželenimi posledicami.
• V oglasu z ničemer ne zanikamo temeljne človekove pravice žensk - pravice do splava. Prekinitev nosečnosti pa je pogosto zadnja in najmanj želena rešitev, ki se ji lahko ognemo, če uporabimo varno kontracepcijo. Morda je TV oglas malo šokanten, vendar je namen uporabe take trditve v prvi vrsti, da se pritegne pozornost in opozori na to občutljivo temo na način, da se spodbudi zavedanje o pomembnosti uporabe varne kontracepcije tako pri moški kot ženski populaciji.. Nikakor pa v ničemer ne posega v neodtujljivo pravico žensk do splava. Zato tudi dostojanstvo žensk niz oglasom v ničemer ogroženo.
• Glede na navedeno verjamemo, da koncept TV oglasa z uporabo reference na splav ni sporen, neprimeren ali celo žaljiv. Prav tako ni edini cilj oglaševanja pospeševanje prodaje oglaševanega izdelka. Vsaj enako pomembno je sporočilo, ki opozarja na neželene posledice nezaščitenega spolnega odnosa in povečuje zavedanje o tej pomembni in občutljivi temi. V ničemer ne namigujemo, kaj šele trdimo, da je splav v prvi vrsti posledica neracionalnega in neodgovornega vedenja žensk, še manj, da ženske uporabljajo splav kot obliko kontracepcije na dnevni ravni. Prav tako ne nasprotujemo pravici ženske, da se odloči za splav, niti ne postavljamo pod vprašaj vzrokov za tako odločitev. Vsekakor pa želimo (tudi) ženske opozoriti, da je neželeno nosečnost in posledično splav mogoče preprečiti z uporabo varne kontracepcije.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA

Člen 2 DOSTOJNOST 

2.3.
Oglaševanje ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske ali otroka na žaljiv oz. podcenjujoč način. 

2.6
Skladnost oglaševanja s kodeksom se presoja na podlagi vseh relevantnih okoliščin, še zlasti pa vsebine, širšega konteksta, medija, ciljnih javnosti in izdelka ter vseh drugih okoliščin, ki so odločilnega pomena v vsakem konkretnem primeru. 

Člen 3 POŠTENOST  

3.1.
Oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo.

3.2.
Vse ključne dejavnike v oglasu, ki bi lahko vplivali na odločitev potrošnikov, je treba jasno navesti.

Člen 4 RESNIČNOST 

4.1. 
Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd.. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije. 

RAZSODBA

Oglaševalsko razsodišče je primer obravnavalo 14. marca ter 12. aprila 2017 in sprejelo razsodbo:

Pritožba ni utemeljena.

O b r a z l o ž i t e v:
Oglaševalsko razsodišče na podlagi navedb v pritožbi in v odgovoru nanjo ter ogleda oglasa, ki je predmet pritožbe, ugotavlja, da oglaševalec korektno navaja javno dostopne podatke o številu dovoljenih splavov v Sloveniji v 2014. Ker zanesljivih podatkov o vzrokih za dovoljene splave ni na voljo, razsodišče smatra, da trditev ne krši določil Slovenskega oglaševalskega kodeksa.

Oglaševalsko razsodišče tudi ugotavlja, da se oglas, ki je bil predmet presoje, razen v trditvi v ničemer ne razlikuje od oglasa, ki je bil predmet predhodne pritožbe PIC. Ne glede na to, da bi pritožnik že v predhodni pritožbi lahko navedel tudi ostale pomisleke, tega ni storil. Oglaševalsko razsodišče je navedbe v pritožbi vseeno v celoti obravnavalo in ni ugotovilo kršitev Slovenskega oglaševalskega kodeksa, o morebitnih ideoloških vprašanjih pa se Razsodišče ne izreka.

Oglaševalsko razsodišče
Doc.dr. Milena Fornazarič, predsednica