Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 61B/ 10. 01. 2002

PRITOŽBA: 

Potrošnik je vložil pritožbo v zvezi z oglasom "Odsek HC Podnanos – Vipava zgrajen", objavljenem v Delu 2. oktobra 2001 (str.26) in Objavo (PR) "Nove 3,8 km hitre ceste" v Primorskih novicah prav tako 2. oktobra 2001 (str. 6). V pritožbi potrošnik navaja, da sta zadevni objavi napisani v obliki novinarskega prispevka in njuna vsebina celo ustreza običajnim kriterijem objave novic in imata celo običajno novinarsko strukturo (naslov, podnaslov, poudarjen uvod in celo fotografijo), govorita o dogodku, ki se je dejansko zgodil in o katerem se je tudi pričakovala objava, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bil v istih izdajah objavljen po še en tekst o istem dogodku (delo – str. 5 in Primorske novice – str. 1). V nadaljevanju vlagatelj pritožbe navaja, da povprečen bralec nikakor ne more vedeti, da na primer le izbira tipografije pomeni razliko med novinarsko in plačano objavo. Vlagatelj pritožbe celo ocenjuje, da je bil tovrstni tehnični postopek s strani naročnika zadevnih objav zlorabljen, da bi se prav z njim povprečnemu bralcu onemogočilo zaznati, da gre za oglaševalsko – torej plačano vsebino. Objavi obveščata o odprtju novega odseka hitre ceste, to pa je področje, za katerega tudi empirični podatki, zbrani v javno-mnenjskih raziskavah, kažejo, da ga ljudje najpogosteje in v prvi vrsti povezujejo z družbo DARS, torej je zelo verjetno, da so sklepali, da je DARS tudi naročnik zadevnih objav, saj objavi s strani naročnika nista podpisani. Zadevni objavi sta etično sporni tudi zato ker kršita "Portoroško listino o etični nedopustnosti prikritega oglaševanja" (sprejeta na skupščini PRSS jeseni 1999 in obvezuje vse člane PRSS). Izhajajoč iz navedenega, vlagatelj pritožbe ocenjuje, da objavi kršita določila Zakona o medijih (Ur.l. RS št. 35/2001), Zakona o varstvu potrošnikov (Ur.l. RS št. 20/1998) in Zakona o varstvu konkurence (Ur.l.RS št. 18/1993).
Vlagatelj pritožbe nadalje ocenjuje, da zadevni objavi kršita določila Slovenskega oglaševalskega kodeksa in sicer njegov 2., 4. in 7. člen.

ODGOVOR :

Delo d.d. v svojem odgovoru na pritožbo navaja, da je pritožba popolnoma neutemeljena.

Iz pritožbe potrošnika ni razvidno, kaj je namen pritožbe, saj vlagatelj pritožbe sam navaja, da je pritožba usmerjena proti naročniku objave in ne proti medijema, ki sta oglas objavila.
Kaj bi lahko bilo spornega v oglasu, da bi lahko zavedel potrošnika? Oglas ne primerja dveh izdelkov, ne zavaja glede lastnosti izdelka niti bralcem ne grozi, da bodo neuspešni na katerem koli področju, če izdelka ne bodo kupili. Oglas vsebuje tekst z informacijami, ki jih ne izpodbija niti vlagatelj pritožbe.
sporni oglas je očitno skladen z zakonodajo, saj zaradi oglasa ni bil sprožen sodni postopek, inšpekcija ni izdala odločbe o prepovedi objave spornega oglasa.
Sporni oglas je povsem skladen s 7. členom Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj je jasno razpoznaven kot oglasno oz. plačano sporočilo in ne vsebuje elementov prikritega oglaševanja. Objavljen je na oglasni strani med ostalimi oglasi. Stran je jasno označena na vrhu strani, vsebuje izključno oglase, tako da pri bralcu ne more priti do dileme, za kakšno vrsto časopisne vsebine gre.Oglas je podpisan s številko oglasa, kar je običajna praksa pri označevanju oglasov, torej je oglas ustrezno označen. Tipografija news gothic, uporabljena v oglasu, se pomembno razlikuje od standardne tipografije times, ki se v Delu uporablja pri člankih, vesteh in komentarjih.
Iz vsega navedenega je očitno, da je sporni oglas skladen z določili Slovenskega oglaševalskega kodeksa.
Projekt d.d. Nova Gorica v svojem odgovoru na pritožbo navaja, da je predvidevanje vlagatelja pritožbe, da je bil naročnik obeh objav Projekt d.d. Nova Gorica, napačno. Projekt d.d. Nova Gorica ni bil naročnik zadevnih objav v Delu in Primorskih novicah.

DOLOČILA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KODEKSA:

Člen 7 PREPOZNAVANJE
Oglasna sporočila morajo biti oblikovana in predstavljena na način, da je že na prvi pogled jasno, da gre za to vrsto komuniciranja. Biti morajo jasno in prepoznavno ločena npr. od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne smejo sklicevati, ne glede na medij, v katerem so objavljena, tako da bi jih potrošniki mogli razlikovati od redakcijskega gradiva, objavljenega v tem mediju. Vsa oglasna sporočila v tisku, ki po slogu ali obliki lahko zavedejo bralca v zmoto, da gre za redakcijsko gradivo, morajo biti ustrezno označena. Vsa sporočila v avdiovizualnih medijih pa morajo biti najavljena kot poseben program ali kako drugače avdiovizualno ločena.

RAZSODBA:

Oglaševalsko razsodišče je pritožbo obravnavalo 10. januarja 2002 in sprejelo Razsodbo:

Pritožba je utemeljena.

Oglaševalsko razsodišče na podlagi zbranih informacij in ogleda oglasa v Delu ugotavlja, da oglas krši določila 7. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa, saj ni jasno razpoznaven kot oglasno sporočilo.
Oglaševalsko razsodišče priporoča, da mediji tovrstne oglase na jasen in nedvoumen način z oznako, da gre za oglas, označijo znotraj zakupljenega prostora takega oglasa.
Član Oglaševalskega razsodišča Jure Apih pri obravnavi pritožbe zaradi vpletenosti v primer ni sodeloval.

Pojasnilo:
Na podlagi pritožbe Dela d.d. je Oglaševalsko razsodišče razsojanje v tem primeru zaradi napake v postopku vrnilo v začetno fazo in o pritožbi potrošnika (za del, ki se nanaša na Delo d.d.) razsodilo ponovno.

Oglaševalsko razsodišče
Boštjan Strnad
Predsednik OR