SOZ Akademija
Webinar / Strateško komuniciranje v hipermoderni družbi
Za člane SOZ:
Za nečlane SOZ:
O vsebini
Strateško komuniciranje v hipermoderni družbi
Živimo v družbi na pospeških: prehitro (se) spreminjamo, prekomerno trošimo, preveč smo si všeč in soustvarjamo nesmiselna protislovja. Nismo več prorabniki, uporabniki, ki želimo sodelovati v ustvarjanju in razvoju znamk, prosumers (zakaj bi morali delati za nekaj, kar plačamo?), temveč turboporabniki, ki želimo trošiti dosti, pogosto in poceni. To ne velja le za gospodarstvo, temveč za vse domene našega življenja: hočemo vse novice na spletu takoj in zastonj, zdravje brez osebne odgovornosti in samo-prizadevanja, izobrazbo brez študija in udobno življenje brez dela. Zakaj? Zato, ker si zaslužimo. (Paradoks tega slogana je v slovenščini še bolj očiten, kot v angleškem originalu, Because I'm worth it.)
In kako naj v teh novih okoliščinah komuniciramo, kot posamezniki in organizacije? Izvirno in strateško! Strateško pomeni, da je komuniciranje bistveno za preživetje in trajni uspeh nas in organizacij. Bolj natančno: strateško komuniciranje je namenska raba komuniciranja za vpletanje v pogovore, ki so strateškega pomena za doseganje ciljev. Pri tem komuniciranje nastopa v treh oblikah: kot proces (pogovarjanje), kot vir oziroma sredstvo (medijske mreže, spletne platforme ali tržne znamke) in kot neotipljiva sredstva (različne oblike družbenega kapitala, kot so dobro ime, zaupanje, ugled itd..). Vendar: kako je to mogoče početi v družbi, ki ni le na pospeških, ampak tehnološke motorje svoje vedno večje hitrosti še dodatno ”frizira”?
Paradoksalna ustreznica strateškosti je izvirnost, ki privlači pozornost in kot takšna omogoča uresničevanje družbenega vpliva. Svet lahko premikamo s silo, s surovo močjo, finančnim kapitalom, ki z denarjem kupuje, ali pa z družbenim vplivanjem, ki je posledica uspešnega komuniciranja. In tako smo po sto letih tam, kjer smo začeli: dobro komuniciranje je znanost (analiza) in umetnost (kreativnost).
Internet je podrl meje, ki so ločevale različne komunikacijske discipline (oglaševanje, odnose z javnostmi, direktni marketing, pospeševanje prodaje...), svet je naredil bolj pregleden in sploščen. V hipermodernem svetu, ko vsi vidimo in, vsaj mislimo, da vemo vse, postaja igra sporazumevanja bolj zapletena, a z višjimi nagradami, kot kadarkoli doslej. Če ne verjamete, vprašajte Kris Jenner.
O govorcu
Prof. dr. Dejan Verčič, partner, Herman & partnerji
Dr. Dejan Verčič je profesor, predstojnik Oddelka za komunikologijo in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani, ter partner v družbi Herman & partnerji. Doktoriral je na London School of Economics and Political Science v Veliki Britaniji in kot Fulbrightov štipendist gostoval na San Diego State University v ZDA.
Je prejemnik najvišjih priznanj ameriškega Inštituta za odnose z javnostmi (IPR) in Evropskega združenja za poučevanje in raziskovanje odnosov z javnostmi (EUPRERA). Tretjo izdajo The Global Public Relations Handbook (2020) je Ameriško zduženje komunikologov (NCA) nagradilo kot najboljše delo na svojem področju v tekočem letu, po bibliografski analizi je drugi najbolj citirani raziskovalec globalnih odnosov z javnostmi na svetu.
Leta 1991 je vodil ustanavljanje Slovenske tiskovne agencije (STA), nato je zgradil komunikacijsko agencijo Pristop, za njo Stratkom, zdaj pa razvija novo svetovalno in komunikacijsko skupino – Herman & partnerji. Za seboj ima četrt stoletja svetovanja domačim in tujim podjetjem, vladnim in nevladnim organizacijam ter ustanovam, vključno s predsedniki vlad in držav. Od leta 1994 organizira letni Mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi – BledCom. Od leta 2007 je ustanovni član Evropskega komunikacijskega monitorja, največje letne raziskave na področju strateškega komuniciranja na svetu.
Partner dogodka